Kako su krožni tokovi označili konec ere semaforjev

Na križišču Strossmayerjeve ulice v Osijeku in Jelačićeve v primestni soseski Višnjevac bo čez dva meseca zgrajen prvi turbo krožni tok na Hrvaškem. Gre za specifično prometno rešitev, pri kateri se prednost daje glavnim tokovom na križišču, piše bosansko-hercegovska tiskovna agencija Patria.

Bosna in Hercegovina bo na prvo turbo križišče sicer počakala še nekaj časa, čeprav bi takšna in podobna rešitev, kot pojasnjuje za agencijo Patria Osman Lindov, profesor s prometne fakultete v Sarajevu, v veliki meri rešila problem zastojev v glavnem mestu Bosne in Hercegovine, pa tudi v drugih mestih BiH.

- Bosna in Hercegovina bi se vsekakor morala usmeriti v gradnjo krožnih tokov povsod, kjer je to mogoče, tam, kjer je potreba, pa tudi v tako imenovane turbo krožne tokove – pojasnjuje profesor Lindov. Opozarja, da so krožni tokovi v svetu pravzaprav označili začetek konca semaforjev in da bi se tega trenda morala držati tudi naša država.

- Semaforjev še vedno nič ne more nadomestiti v naseljenih krajih, ko pa gre za velika križišča, mislim, da semaforji tam nimajo več kaj iskati. Krožni tokovi povzročajo manj zastojev, poleg tega pa so tudi varnejši – pojasnjuje Lindov, vendar dodaja, da je dejstvo, da se bosansko-hercegovski vozniki še vedno privajajo na tovrstno prometno rešitev, glede na to, da so se prvi krožni tokovi pri nas začeli množičneje graditi šele pred nekaj leti.

V turbo krožnih tokih so prometni pasovi ločeni s signalizacijo in fizično ločeni z majhnimi, a vidnimi dvignjenimi pasovi. Voznik se mora pred vstopom v krožni tok odločiti, s katerega pasu bo vstopil v križišče, saj ko enkrat vstopi v krožni tok, ni več prestrojavanja, zahvaljujoč specifični izvedbi srednjega dela pa notranji krak v določenem trenutku postane zunanji.

Izstop je možen le iz zunanjega pasu, po celem krogu pa vozilo izstopi iz krožnega toka – torej ni kroženja, poroča Patria.