Kako sta Krivić in Marjanović izvedla nepravilnosti pri razdelitvi 500.000 KM iz proračuna KS

SARAJEVO, (Patria) - Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino Kantona Sarajevo je 12. junija 2020. objavilo javni poziv za sofinanciranje znanstveno-raziskovalnih/umetniško-raziskovalnih in raziskovalno-razvojnih projektov iz proračuna Kantona Sarajevo za leto 2020, s katerim je predvidena razdelitev denarnega zneska 500.000 KM. Po končanem postopku je ministrstvo na svoji spletni strani najprej 11. 12. 2020. objavilo predhodno, nato pa 29. 12. 2020. dokončno listo upravičencev do sredstev.

V akademskih krogih je javna skrivnost, da so pri izvajanju javnega poziva storjene številne nepravilnosti, od katerih nekatere predstavljajo resne nezakonitosti. Ravnanje ministrstva in komisije, ki je obravnavala prijave, namreč kaže, da je bila razdelitev proračunskih sredstev v višini 500.000 KM izvedena v nasprotju z Odločbo Vlade Kantona Sarajevo št.: 02-04-13850-8/20 z dne 28. 05. 2020 in določili samega javnega poziva. Odgovorne osebe za porabo sredstev so bivši minister za izobraževanje, znanost in mladino mr. Anis Krivić in člani Komisije za izvajanje postopka po javnem pozivu prof. dr. Damir Marjanović, prof. dr. Mirza Dautbašić, prof. dr. Haris Alić, prof. dr. Azrudin Husika, prof. dr. Arzija Pašalić, prof. dr. Dženana Husremović, doc. dr. Amila Ramović ter Adisa Hota, uslužbenka ministrstva. 

Kukuruz izključen iz dela komisije

Zanimivo je, da kot predstavnica ministrstva pri delu komisije sodeluje Adisa Hota kot strokovna svetovalka, ne pa Sifet Kukuruz kot pomočnik ministra za visoko šolstvo in znanost. Javna skrivnost je, kako je bil Kukuruz v mandatu Krivića, na podlagi želja posameznikov iz akademske in politične sfere, izključen iz vseh pomembnejših procesov. Tisti, ki so dobro seznanjeni s dogajanjem na ministrstvu, trdijo, da Kukuruz ni bil niti na klopi za „rezervne igralce“, ampak je razplet situacije opazoval s tribun, medtem ko je bila Adisa Hota prva izbira ministra Krivića in njegovih sponzorjev.

Tako je Hota redno sodelovala na pomembnih sestankih ministrstva z ministrom Krivićem, vodila glavne besede glede zaposlovanja na Univerzi v Sarajevu, reševala zahteve za ustanovitev zasebnih univerz, po potrebi pa se je s Krivićem udeleževala tudi sej Vlade Kantona Sarajevo. Z prihodom ministrice Marjanovićeve na čelo ministrstva, prof. dr. Melike Husić-Mehmedović, je bil Kukuruz uvrščen na „transfer listo“, kot glavni menedžer za transfer pa sta poleg Marjanovića zadolžena Elmedin Konaković in Vedran Jakupović iz Naroda in pravde. Javnosti je znano, da je Jakupović, ko je komuniciral z drugimi poslanci v Skupščini Kantona Sarajevo preko „viber skupine“, napovedal, da bo v zimskem prestopnem roku izveden prestop Kukuruza v Ministrstvo za komunalne zadeve in da je vse že dogovorjeno. Takšno „politično-akademsko ozračje“, ki je bilo prisotno na ministrstvu v mandatu Anisa Krivića, ni predstavljalo plodnih tal za Kukuruza, ki je bil izključen tudi iz procesa „transferja denarja“, ki je bil prav tako izveden preko javnega poziva za sofinanciranje znanstveno-raziskovalnih projektov.

Komisija obravnavala in ocenjevala neurejene vloge 

Ena od resnih napak pri delu komisije je v tem, da so bila sredstva odobrena tudi vlagateljem, katerih vloge niso bile formalno-pravno urejene in ki jih sploh ne bi smeli obravnavati, ter vlagateljem, ki niso izpolnjevali pogojev iz odločbe Vlade z dne 28. 05. 2020 in javnega poziva. Namesto da bi zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti in napak določene vloge zavrnila kot neurejene, jih je Komisija obravnavala in točkovala, minister Krivić pa je na predlog komisije odločil, da se jim dodelijo sredstva.

Prav tako je Komisija v določenem številu primerov sprejela tudi projekte, pri katerih voditelj projekta ne izpolnjuje pogojev, določenih z odločbo Vlade o določitvi namena, meril in načina razdelitve sredstev za podporo znanstveno-raziskovalni dejavnosti na območju Kantona Sarajevo za leto 2020. To konkretno pomeni, da so pravico do dodelitve sredstev pridobili vlagatelji, pri katerih posamezni voditelji projektov ne izpolnjujejo pogoja glede števila objavljenih znanstvenih del v relevantnih mednarodnih bazah podatkov. Nepopolnost in neurejenost vlog, ki so bile obravnavane in katerim so bila odobrena sredstva, so dokumentirali tudi posamezni vlagatelji, ki niso pridobili pravice do dodelitve sredstev, in ki so ministrstvu podali zahtevo, da jim omogoči vpogled v projektno dokumentacijo v skladu z Zakonom o prostem dostopu do informacij v Federaciji BiH. Na podlagi informacij, ki so jih zbrali po vpogledu v projektno dokumentacijo, so posamezni voditelji projektov ministru Kriviću uradno opozorili na storjene napake pri delu Komisije, vendar se je on na takšne pripombe oglušil.

Minister Krivić ignoriral ugovore in dokaze o storjenih nepravilnostih 

Na podlagi vloženih ugovorov na predhodno listo je minister Krivić izdal sklepe, s katerimi so bili ugovori zavrnjeni kot neutemeljeni ali zavrženi, ker jih je vložila oseba, ki ni bila pooblaščena, ne pa dekan fakultete, na kateri je zaposlen voditelj projekta. Vendar dejstvo, da je bil ugovor zavržen, ker ga je vložila nepooblaščena oseba, ne more oprostite ministra Krivića obveznosti, da na podlagi dokazov, predloženih z ugovorom, ne odobri dodelitve sredstev vlagateljem, katerih vloge niso bile formalno-pravno urejene ali kjer voditelj projekta ne izpolnjuje pogojev iz odločbe Vlade Kantona Sarajevo in javnega poziva. Netransparentnost celotnega postopka potrjuje tudi dejstvo, da je bila dokončna rang lista objavljena, ne da bi predlagateljem ugovorov pred tem bili poslani sklepi ministra Krivića kot drugostopenjskega organa glede pravočasno vloženih ugovorov.

Odločali posamezniki, ne Komisija
 
Posebej zanimivo je, da Komisija znanstveno-raziskovalnih projektov ni ocenjevala in točkovala kot kolektivni organ, ampak so delali izključno posamezni člani komisije, kar je potrdila tudi članica Komisije in uslužbenka ministrstva Adisa Hota, ki je v pogovorih s prijavitelji, ob razlagi načina dela Komisije, izjavila, da so vloge vrednotili le posamezni člani Komisije in sicer glede na to, kateri skupini znanosti projekt pripada. Točnost takšne izjave je bila potrjena tudi z vpogledom v evalvacijske obrazce, ki so sestavni del dokumentacije, ki je nastala pri delu Komisije, in ki je bila dana na vpogled prijaviteljem, ki so vložili zahtevo za dostop do informacij. Ker so bile vloge vrednotene in ocenjene le s strani nekaterih, ne pa vseh članov Komisije, izhaja, da so bili znanstveno-raziskovalni projekti ocenjeni in vrednoteni subjektivno, tako da predhodna in dokončna rang lista ne moreta biti veljavni, saj predstavljata zbir ocen vseh članov komisije. Še več, članica komisije Adisa Hota, kot je sama pojasnila zainteresiranim prijaviteljem, sploh ni, na podlagi predhodno določenih meril in kriterijev, točkovala in ocenjevala projektnih vlog. Vse to kaže na to, da so posamezniki iz komisije zlorabili delo komisije in na podlagi svojih osebnih stališč ustvarili listo upravičencev do sredstev. Takšen način dela je popolnoma razvrednotil obstoj in delo komisije, ki je posameznikom služila le za to, da svoje odločitve prikažejo kot odločitve komisije. 

Komisija, to sem jaz

Informacija, ki jo je članica Komisije Adisa Hota in kontaktna oseba Ministrstva posredovala voditeljem projektov, ki niso pridobili pravice do dodelitve sredstev, je, da znanstveno-raziskovalnih projektov ni pregledovala in ocenjevala Komisija kot kolektivni organ, ampak izključno posamezni člani Komisije kot predstavniki skupin znanosti.

Takšno ravnanje je v neposrednem nasprotju s točko III Odločbe Vlade z dne 28. 05. 2020 in določili javnega poziva, ki povsem jasno in natančno določata, da je Komisija pooblaščena „da pri vrednotenju prispelih vlog/prijav, poleg ugotavljanja njihove pravočasnosti, popolnosti in urejenosti, ocenjuje tudi znanstveno-raziskovalni in umetniško-raziskovalni razvojni potencial ter relevantnost projekta glede na merila in pogoje, določene z Javnim pozivom, in v skladu s tem opravlja točkovanje projekta“.

Povsem jasno je, da je Vlada s takšno formulacijo določila, da Komisija kot kolektivni organ, ne pa posamezni člani Komisije, vrednoti in ocenjuje predložene projekte. Vendar, ker to ni bil primer, je jasno, da predhodna in dokončna rang lista upravičencev do sredstev nista rezultat ocene in točkovanja projektov, ki so ju izvedli vsi člani Komisije, ampak izključno posamezni njeni člani.

Adisa Hota je zainteresiranim voditeljem projektov potrdila, da so projekte točkovali le posamezni člani komisije glede na to, v katero skupino znanosti se je projekt lahko uvrstil, vendar tudi, da ona kot članica Komisije sploh ni sodelovala pri točkovanju in ocenjevanju projektov. Takšno ravnanje predstavlja kršitev odločbe Vlade in določb javnega poziva, saj v sklepu o imenovanju komisije ni navedeno, da bi bil kateri koli član komisije izvzet iz dela v komisiji ali da bi imel manj pravic kot drugi člani. Pri neposrednem vpogledu v projektne vloge v skladu z Zakonom o prostem dostopu do informacij, so se posamezni voditelji projektov sami prepričali, da so evalvacijski obrazci izpolnjeni in podpisani le s strani enega člana komisije. Postavlja se vprašanje, kako je mogoče, da lahko komisija kot kolektivni organ predhodno določi merila in kriterije za ocenjevanje projektov, da pa po tem člani komisije ne morejo na podlagi kriterijev in meril, za katere so glasovali, opravljati ocenjevanja in točkovanja projektov.

Komisija pri delu uporabljala metodologijo „Vidovite Džemile“ in „Torabi diagnoze“

Trditev, da vloge niso bile ocenjene s strani komisije kot organa, ampak izključno s strani posameznih članov komisije, potrjuje tudi dejstvo, da so bili sestanki komisije izvedeni na spletu, zato je povsem upravičeno postaviti vprašanje, kako je mogoče, da predložene projekte analizirajo in ocenjujejo vsi člani komisije, če se sestanki izvajajo na spletu. Kako je mogoče na spletu pregledati znanstveno-raziskovalni projekt in opraviti njegovo oceno v skladu s sprejetimi merili in kriteriji, če člani komisije nimajo možnosti neposrednega vpogleda v projektno vlogo, ampak se „sestajajo“ na spletu. 

Odgovor na to vprašanje je treba iskati v ne/uspelem povezovanju tradicionalne in sodobne znanstvene metodologije, ki v sebi združuje tradicionalni filozofski pristop, ki temelji na kontemplaciji, in sodoben znanstveni pristop, ki pomeni predanost znanstvenika raziskovalni nalogi, pri čemer mora znanstvenik, da bi dosegel želeni rezultat, dati vse od sebe. Vse kaže na to, da je princip dajanja in jemanja uporabljen tudi pri razdelitvi proračunskih sredstev v tem primeru.

Predanost znanstvenika Damirja Marjanovića, ki je bil tudi predsednik komisije, je rezultirala v takšni razdelitvi sredstev, kjer mu kot znanstveniku po uspešno opravljeni nalogi ni preostalo drugega, kot da kot Arhimed vzklikne „heureka“! Takšna razdelitev sredstev za znanstveno-raziskovalne projekte je razkrinkala sodobne znanstvenike, zbrane v interesni skupini na čelu z Damirom Marjanovićem, katerih sramoto bi težko sprala voda, v kateri se je Arhimed kopal v trenutku velikega znanstvenega odkritja, ali posebej energijsko obogatena voda, s katero je maroški zdravilec Mekki Torabi nekoč v sarajevski Zetri velikodušno zdravil naivne Sarajevčane. 

Argument, ki kaže na to, da je bila komisija oblikovana kot „interesna skupina“, ki je imela nalogo „prebiti“ določene projekte, ki v redni proceduri zagotovo ne bi bili izbrani, se nahaja tudi v dejstvu, da več kot polovica članov komisije nima znanstvenih referenc, ne po kvantiteti ne po scientometričnih parametrih kakovosti, ki so bili zahtevani z javnim pozivom. Absurdnost situacije dosega vrhunec, glede na to, da o projektnih vlogah odločajo znanstveniki, ki sami ne izpolnjujejo pogojev javnega poziva.

Damir Marjanović (Foto/Arhiv)

Projektne vloge „nahranjene“ na gozdarstvu 

Ker so bile aktivnosti po javnem pozivu za sofinanciranje znanstveno-raziskovalnih projektov izvajane v času pandemije, ki jo je povzročil koronavirus, je komisija potrebovala ustrezen prostor in okolje, v katerem bi se lahko posvetila zastavljeni nalogi. Izbira je padla na Gozdarsko fakulteto, čigar že samo omenjanje je imelo močan psihološko pomirjujoč učinek na komisijo, medtem ko je delovni prostor članom komisije hkrati nudil občutek varnosti, saj jim je omogočal identifikacijo z naravnim okoljem. Vendar se postavlja vprašanje, kaj Komisija sploh počne na Gozdarski fakulteti in zakaj sestanki ne potekajo v prostorih Ministrstva?

Odgovor na to vprašanje je v dejstvu, da so bile predložene vloge pod „velikimi varnostnimi ukrepi“, kot da gre za odmerke cepiva proti COVID-19, prenesene iz prostorov Ministrstva v prostore Gozdarske fakultete, pri čemer sploh niso bile spoštovane procedure iznosa uradne dokumentacije iz prostorov Ministrstva. Na takšen način je bil celoten proces razdelitve proračunskih sredstev nepovratno kompromitiran, saj je to omogočilo objektivno možnost manipulacije s projektno dokumentacijo.

Gozdarska fakulteta UNSA (Foto Arhiv)

Takšno ravnanje nalaga postavitev vprašanja, kdo je dovolil iznos dokumentacije iz uradnih prostorov Ministrstva, za kakšen čas, pod kakšnimi pogoji in na kakšen način je bil zagotovljen integritet vlog? Usoda vlog po njihovi premestitvi predstavlja svojevrstno uganko, razen če upoštevamo dejstvo, da so bili sestanki komisije izvedeni na spletu. Kar je gotovo, je, da so bile vloge po konstitutivnem sestanku komisije do objave dokončne rang liste upravičencev do sredstev izven uradnih prostorov Ministrstva. Informacije, ki krožijo med zaposlenimi na Gozdarski fakulteti, kažejo, da so vloge po njihovem deponiranju na Gozdarski fakulteti jemali in fizično iznašali posamezni člani komisije, da bi opravili njihovo ocenjevanje, nato pa so bile vloge vrnjene na Gozdarsko fakulteto ali pa so bile neposredno posredovane Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino ter predane uslužbenki ministrstva Adisi Hota. 

Podprti projekti, katerih izvedba sploh ni bila začeta 

Treba je poudariti, da so bili po dokončni rang listi upravičencev podprti projekti v nasprotju z odločbo Vlade Kantona Sarajevo št.: 02-04-13850-8/20 z dne 28. 05. 2020, ker izvedba prijavljenih projektov ni bila začeta v letu 2020, čeprav je bil eden od pogojev iz odločbe Vlade Kantona Sarajevo in javnega poziva, da „izvedba projekta mora biti začeta v letu 2020 in končana do konca leta 2021“.

Postavlja se povsem logično vprašanje, kako je mogoče, da so bila sredstva odobrena za projekte, če je bila dokončna lista objavljena le dva dni pred iztekom leta 2020, torej 29. 12. 2020. Po informacijah, ki jih imamo, do 31. 12. 2020 niso bili sklenjeni sporazumi z upravičenci do sredstev, niti to še ni storjeno. To kaže na to, da so bila sredstva odobrena za projekte v nasprotju z odločbo Vlade, ker njihova izvedba ni bila začeta v letu 2020. Na podlagi takšnega stanja stvari je povsem jasno, da so bila sredstva nezakonito odobrena, pa tudi, da so vlagatelji nezakonito pridobili pravico do dodelitve sredstev, kar kaže na odgovornost ministra Krivića, imenovanih Komisij, pa tudi samih upravičencev do sredstev. 

Ministrica Melika Husić-Mehmedović v funkciji izpolnjevanja Marjanovićevih želja

Glede na to, da sta minister Krivić in komisija zamudila, da bi v letu 2020 pravočasno izvedla postopek po javnem pozivu, so takoj po imenovanju nove Vlade začeli z aktivnostmi, da bi bila odobrena sredstva zagotovljena v Proračunu Kantona Sarajevo za leto 2021. Nalogo, da to realizira, je od Damirja Marjanovića dobila novoimenovana ministrica Melika Husić-Mehmedović. Vendar se postavlja vprašanje, ali je proračunska sredstva sploh mogoče zagotoviti in dodeliti za projekte, ki so morali po odločbi Vlade in javnem pozivu začeti v letu 2020? Na to vprašanje bo morala odgovoriti ministrica, ki se sooča z obveznostjo spoštovanja zakona, pa tudi z vztrajanjem Damirja Marjanovića, da ministrstvo in Vlada v Proračunu KS za leto 2021 zagotovita sredstva v višini 500.000, da bi se izplačilo izvedlo v skladu z dokončno rang listo. Več kot očitno je, da to vprašanje ni tema za razmišljanje le za novoimenovano ministrico, ampak bi se z njim morala ukvarjati proračunska inšpekcija, pa tudi preiskovalni organi. 

Marjanović ni predsednik famozne komisije?

Dokaz, da gre za resne malverzacije pri postopku odobravanja sredstev, je tudi obstoj dveh sklepov o imenovanju komisije, z enakim številom in enakim datumom. V enem sklepu je kot predsednik Komisije naveden Damir Marjanović, v drugem primeru pa je predsednik Komisije prof. dr. Mirza Dautbašić. Glede na obstoj dveh sklepov z enakim številom in enakim datumom, ni jasno, kdo je uradno predsednik Komisije in kdo je odgovoren za njeno delo. Glede na to, da je Marjanović javno prepoznaven po izkazovanju ambicij, da se vmešava in sprašuje o vsem, ni izključena možnost, da je skozi svoj položaj in delo v komisiji skušal doseči odločilen vpliv in prevlado, vendar je v nekem trenutku spoznal, da bi mu to lahko škodovalo njegovi fikciji, ki si jo v javnosti vztrajno prizadeva graditi o sebi kot primeru „moralne gromade“. 

Vendar celotno delo komisije kaže, da sprememba položaja očitno ni vplivala na spremembo njegovih načrtov in končnih namenov. Očitno je, da so mutacije virusov, s katerimi se Marjanović znanstveno ne/uspešno ukvarja, spremljale tudi transformacije njegovega statusa in skupnega vpliva na področju izobraževanja, tako tudi pri delu komisije. Dovolj je spomniti se Marjanovićevega članstva v strokovnem telesu, ki ga je leta 2019 imenovala Vlada Kantona Sarajevo za vodenje reformnih procesov v izobraževalnem sistemu Kantona Sarajevo v naslednjem triletnem obdobju, do njegovega članstva v Skupščinski komisiji za znanost in izobraževanje, katero pozicijo je izkoristil, da se je sam kandidiral kot predstavnik skupščinske komisije v komisijo za oceno znanstveno-raziskovalnih projektov. Fascinantna in nepredvidljiva mutacija Marjanovića, skozi različne faze vpliva na področju izobraževanja, ni vplivala na njegovo osnovno in prepoznavno značilnost, to je osebna korist. Z vpogledom v dokončno rang listo je mogoče ugotoviti, da se med upravičenci do sredstev nahajata tudi dve vlogi z Univerze Burch, kjer je Marjanović zaposlen, za kateri voditelji projektov, ki niso pridobili pravice do dodelitve sredstev, trdijo, da ne izpolnjujeta nekaterih pogojev javnega poziva. Zato je osnovni epidemiološki ukrep, ki ga je treba nujno uporabiti za ozdravitev področja izobraževanja, stroga distanca Marjanovića od vpliva na področju izobraževanja in znanosti, še posebej pa distanca od proračunskih sredstev. 

Minister Krivić in Komisija izgubljena v času, vendar sta se našla v rezultatih javnega poziva

Z javnim pozivom, ki je bil objavljen 12. 06. 2020, je bilo predvideno, da bo Komisija, ki jo imenuje minister za izobraževanje, znanost in mladino, predhodno listo upravičencev do sredstev objavila na spletni strani Ministrstva v roku 30 dni od dneva zaprtja Javnega poziva, česar ni bilo spoštovano. Po določilih javnega poziva je bil končni rok za oddajo vlog 30 dni od dneva objave javnega poziva, kar pomeni 12. 07. 2020, od kdaj dalje teče rok, v katerem mora komisija objaviti predhodne rezultate javnega poziva.

Prav tako izhaja, da je bil rok za objavo Predhodne liste 12. 08. 2020, kar vse kaže na to, da sta minister Krivić in Komisija odstopila od določb javnega poziva. Komisija je bila namreč imenovana šele 25. 09. 2020, predhodna lista pa je bila objavljena 11. 12. 2020. Pomen rokov, ki so bili določeni z javnim pozivom, je imel svoje polno upravičenje, glede na to, da je z odločbo Vlade Kantona Sarajevo z dne 28. 05. 2020 o razdelitvi sredstev in samim javnim pozivom predvideno, da se sredstva lahko dodelijo le za projekte, katerih izvedba se bo začela v letu 2020 in bodo končani v letu 2021.

Postavlja se vprašanje, kako je mogoče dodeliti proračunska sredstva za projekte, če je bila dokončna lista upravičencev do sredstev objavljena šele 29. 12. 2020, če izvedba projektov še ni bila začeta, in če pogodbe z upravičenci do sredstev še niso podpisane?

Očitno je, da bodo za novoimenovano ministrico prihodnji dnevi izjemno burni, za upravičence do sredstev pa izjemno temačni, še posebej, če se, kar je povsem realno, v netransparentno trošenje proračunskih sredstev vključijo preiskovalni organi. Do takrat ostaja grenak priokus zaradi dejstva, da posamezniki, ki se hkrati želijo predstaviti kot znanstvena, politična in moralna vertikala, izkoristijo vsako priložnost, da se kot virus uvlečejo v sistem in pod pretvezo javnega interesa dosežejo osebno korist.