Kako smo normalizirali neustavni 9. januar: Molčanje Tožilstva BiH in institucionalna kapitulacija!

Piše: Amina Čorbo-Zećo

Čeprav je visoki predstavnik v BiH Christian Schmidt po obeležitvi 9. januarja 2023, kot neustavnega “Dneva Republike srbske”, kategorično trdil, da se bodo takšne manifestacije naslednje leto ne bodo ponovile, ga je realnost hitro in brutalno demantirala.

Tudi v letu 2024 so oblasti v tej entiteti organizirale enake dogodke, s paradami, slovesnostmi in političnimi sporočili, ki odkrito teptajo odločitve Ustavnega sodišča BiH. Enako se bo zgodilo tudi letos. Razlika je le v tem, da je kršenje ustave postalo rutina brez hrupa, brez škandala in brez odziva.

Po zadnji seji Sveta za izvajanje miru (PIC), ki je potekala v začetku decembra, je Schmidt praktično izginil iz politične realnosti BiH.

Namesto napovedanih odločnih potez in uporabe bonskih pooblastil se je visoki predstavnik skrčil na protokolarno figuro, na sporočila brez posledic in sestanke brez rezultatov. Institucionalno nedejavnost je zamenjala politično odgovornost.

Snežna nevihta, ki je zadnje dni prizadela Bosno in Hercegovino, je metaforično zamrznila tudi tisto malo avtoritete, ki jo je Schmidt doslej izkazoval. Schmidt se preprosto 'odtali' le, ko piha jug iz Zagreba!

Vendar največja in najtežja odgovornost ne leži izključno na OHR niti na mednarodni skupnosti. Leži znotraj države Bosne in Hercegovine in ima ime, to je Tožilstvo BiH.

Že leta se neustavno obeleževanje 9. januarja odvija pred očmi pravosodnih institucij, brez ene same resne preiskave, brez ene same obtožnice, brez enega samega poskusa zaščite ustavnega reda države. Odločitve Ustavnega sodišča BiH je mogoče ignorirati brez kakršnih koli posledic.

Takšna sistemska nedejavnost Tožilstva BiH je neposredno prispevala k normalizaciji 9. januarja. Kar je bilo nekoč odprt pravni in politični incident, je danes spremenjeno v “tehnično vprašanje”, v dan, ki se v praksi obravnava kot zakonit praznik.

Da je ta normalizacija šla predaleč, pričajo tudi pogovori z zaposlenimi v državnih institucijah. Povsem nekritično navajajo, da zaposleni srbske narodnosti 9. januarja ne prihajajo na delo, medtem ko vodje institucij prilagajajo urnike dela temu dejstvu, kot da gre za zakonsko priznan praznik, ne pa za neustaven datum.

Skoraj nihče več ne postavlja vprašanja odgovornosti. In brez odgovornosti ni niti države.

V tej tišini, v tej institucionalni kapitulaciji, je 9. januar normaliziran ne zato, ker je postal zakonit, ampak zato, ker so se tisti, ki so ga morali ustaviti, odločili, da ne bodo storili ničesar. Na čelu jim je Milanko Kajganić, ki je na čelo Tožilstva BiH prišel zahvaljujoč današnjim oblastem, ki zato prav tako nosijo del odgovornosti za normalizacijo praznovanja 9. januarja!