Kako slabljenje evra vpliva na gospodarstvo BiH

Novouvedeni ukrepi Evropske centralne banke (ECB), ki veljajo od marca 2015. leta in se nanašajo na politiko tako imenovanega kvantitativnega sproščanja, so v skladu s pričakovanji povzročili oster padec vrednosti EUR v primerjavi z USD, pa tudi z drugimi pomembnimi svetovnimi valutami, kot sta CHF in JPY, poroča bosansko-hercegovška tiskovna agencija Patria.

Svetovni devizni trg se je odzval v skladu z elementarno logiko ekonomskega ravnanja. Namreč, ukrepi kvantitativnega sproščanja pomenijo dodatno "črpanje" evra v monetarni sistem, s čimer je bil porušen medsebojni odnos ponudbe in povpraševanja valut na deviznem trgu, zato je znatno povečana ponudba evra povzročila oster padec njegove vrednosti, predvsem v primerjavi z USD. Ta situacija je zvesto pokazala izjemno občutljivost finančnih trgov, celo na samo napoved uporabe ekspanzivnejše monetarne politike s strani monetarnih oblasti euroobmočja. Tečaj EUR/USD je v obdobju od drugega četrtletja 2013. do drugega četrtletja 2014. kazal tendenco blagega krepitve, vse v skladu z znaki in napovedmi postopnega okrevanja evropskega gospodarstva. V tem obdobju se je EUR glede na vrednost USD okrepil za približno deset odstotkov.

Vendar pa se je euroobmočje, izpostavljeno težavam tako ekonomske kot politične narave (neizpolnjena pričakovanja glede dinamike reševanja ekonomskih in finančnih problemov, pa tudi pojav različnih pogledov in strateških pristopov pri reševanju dolžniških problemov, predvsem Grčije, ter vztrajno podaljševanje krize v Ukrajini, ki je znatno porušilo ekonomske in politične vezi z Rusijo kot enim ključnih gospodarskih partnerjev EU), brez polne politične soglasnosti odločilo za, lahko bi rekli, dramatičen preobrat v strategiji izhoda iz krize, s čimer je spremenilo smer iz politike varčevanja v de facto politiko ekspanzivne potrošnje. Takšna monetarna politika euroobmočja je povsem v skladu z ekspanzivno monetarno politiko, ki jo je centralna banka ZDA začela izvajati že leta 2010 in ki je dala izjemne rezultate v smislu povečanja zaposlenosti in splošne gospodarske rasti v državi. Evropa, izpostavljena zelo zapletenim mehanizmom usklajevanja in odločanja ter kljub visoki stopnji politične integracije, potrebi po zadovoljevanju partikularnih nacionalnih interesov, je ponovno zamudila. Ponovno se je pokazala strateška politična prednost ZDA, ki se kaže v koncentraciji politične moči in sprejemanja odločitev v primerjavi s "staro damo", katere mehanizmi so v tem smislu zapleteni, počasni in s tem bistveno manj učinkoviti. Potrdilo se je pravilo, ki je abeceda upravljanja v kriznih situacijah, in sicer, da stanje krize nujno zahteva visoko koncentracijo sprejemanja odločitev.

V osnovi uvajanja teh ukrepov ECB je spodbujanje novih naložb, predvsem na področju kapitalsko intenzivnih infrastrukturnih projektov ter "vodilnih" gospodarskih panog, ki naj bi potegnile za seboj intenzivno rast malih in srednjih podjetij, vse pa naj bi privedlo do hitrega zmanjšanja stopnje brezposelnosti delovne sile. Depreciacija evra v osnovi ni slaba novica za evropsko gospodarstvo. Znatno bo prispevala k cenovni konkurenčnosti evropskega blaga in na tej podlagi k povečanemu tujemu povpraševanju po tem blagu. Za izhod iz krize je to potreben, vendar ne zadosten pogoj. Brez nujnih strukturnih prilagoditev in reform, brez reševanja problema "energetske odvisnosti", evropsko gospodarstvo ne bo rešilo svojih temeljnih problemov. Še naprej bo lažje zapadalo v krize in počasneje iz njih izstopalo.

V kontekstu padca vrednosti evra in vseh problemov izhoda iz krize, s katerimi se sooča euroobmočje, bo bosansko-hercegovsko gospodarstvo v največji meri delilo evropsko usodo. Zunanjetrgovinski tokovi bosansko-hercegovskega gospodarstva, ki kronično trpi zaradi visokih deficitov z zelo negativnim vplivom na splošno gospodarsko situacijo v državi, imajo s stališča vpliva na deficit v bistvu visoko stopnjo monostrukture. Na vrednost uvoza znatno vplivajo energenti, nafta in plin, žita in vse drugo blago s borze, ki se plačuje v USD. Na žalost bomo za enake količine tega blaga plačali 30-35% več, kot je bilo to pred začetkom krepitve tečaja USD. Enako se bo zgodilo tudi na strani izvoza, čigar naplata je izključno v USD. V tem kontekstu bomo trpeli negativne posledice. Na tej podlagi je gotovo, da bomo utrpeli znatno večje odlive, ne glede na trenutno nizko raven cen nafte, ki zagotovo niso posledica le ekonomskih gibanj. Po drugi strani pa vrednost doseženega izvoza znatno temelji na izvozu električne energije in barvnih kovin, tako da bi lahko ugotovili, da imamo zelo neugodno in neuravnoteženo strukturo izvoza, še posebej, če upoštevamo, da sta obe osnovi surovini, ki ju, vgrajeni v končne proizvode, uvažamo in tako ustvarjamo visoke deficite. Ugodna okoliščina je, da je naš zunanji dolg le 20% denominiran v USD.

Vendar pa bo glede na strogo povezanost KM in EUR posledično slabljenje KM v primerjavi z USD zagotovo okrepilo cenovno konkurenčnost naših izvoznikov, ki so usmerjeni izven EU. Na žalost vrednost izvoza BiH v države izven Evrope ne znaša več kot 15-20% celotnega izvoza. Znatnih pozitivnih učinkov na povečanje izvoza v tem smislu ne more biti.

Bosansko-hercegovsko gospodarstvo se mora lotiti temeljitih strukturnih prilagoditev v smeri krepitve realnega proizvodnega sektorja, poseben poudarek in spodbuda pa morata biti namenjena izvozno usmerjenim in uvozno nadomestnim panogam. To izhaja iz našega makroekonomskega modela. Nadalje, strukturne prilagoditve se morajo premikati v smeri krepitve institucionalne konkurenčnosti v primerjavi z državami v regiji, saj je vzdržnost makroekonomskega modela izrazito povezana s sposobnostjo našega gospodarstva, da privabi tuje vlagatelje, predvsem pa v realni sektor.

Torej, temeljni izziv gospodarstva BiH je njena strukturna prilagoditev zahtevam realnega sektorja ter krepitev institucionalnega okvira in konkurenčnosti. Konvertibilna marka bo v kontekstu medvalutnih odnosov delila usodo evra, splošno gospodarsko stanje, rast in napredek pa bodo izključno odvisni od sposobnosti domačih vlad, da se odzovejo na izzive, ki so pred nami.

Besedilo pripravil Urad vodilnega ekonomista Centralne banke Bosne in Hercegovine