Kako se imenuje pes med volkovi

Napisal: Rasim Belko @rasimbelko

Drugi memorandum SANU je bil napisan v sodelovanju Srbske akademije znanosti in umetnosti, Varnostno-obveščevalne agencije in Srbske pravoslavne cerkve in je bil časovno usklajen s končnim zlomom poskusov ustvarjanja nove Srbije. Tiste Srbije, ki se je začela z Zoranom Đinđićem, končala pa z prihodom Aleksandra Vučića in začetkom rehabilitacije zločincev iz druge svetovne vojne.

Memorandum II je bil časovno usklajen nekaj mesecev pred tem, ko je Vučić začel svoje 12-letno vladanje Srbiji, v njem pa je bilo med drugim zahtevano, da se s sodnimi procesi proti državljanom BiH, Hrvaške in Kosova Srbija in te države postavijo v enakopraven položaj. V BiH se je to v celoti uveljavilo po tem, ko je Dodikov Milanko Kajganić prevzel nadzor nad Državnim tožilstvom BiH.

V Memorandumu II SANU se je zahtevala tudi destabilizacija vlad sosednjih držav, provociranje notranjega nezadovoljstva in nemirov ter pomoč pri odcepitvi Republike srbske, ob vztrajanju na konstitutivnosti Srbov na Hrvaškem, v Črni gori in na Kosovu ter ob preoblikovanju srbskih skupnosti v državah regije v enotno, vse-srbsko skupnost.

Natančno 12 let kasneje, Aleksandar Vučić nadaljuje z reaktivacijo Memoranduma II in uresničevanjem prav tistega sklepa o integraciji vseh Srbov v vse-srbsko skupnost, znano pod oznako srbski svet.

Zbral je politične predstavnike Srbov iz BiH, Črne gore in Srbije, ki so v celoti na njegovi politični liniji in sprejel deklaracijo, ki naj bi s sprejetjem v Skupščini Srbije in NSRs postala dokument, po katerem bo delovala srbska politika na Balkanu.

Ta deklaracija je po svoji vsebini popolnoma v nasprotju z evropsko potjo Srbije, BiH in Črne gore, saj skozi njo nalaga nacionalno združevanje po identiteti, ki je skozi zgodovino pomenilo destabilizacijo regije in konflikte. Kajti, to nacionalno združevanje presega kulturološke povezave in se spušča v konflikte glede ozemlja.

Deklaracija predvideva tudi dan državnosti RS na isti datum kot je Dan državnosti Srbije - 15. februarja, s čimer se terminološko in dejansko že na začetku rušijo dovoljene meje posebnih in vzporednih povezav RS in Srbije, oziroma se ogroža teritorialna celovitost in neodvisnost BiH.

Prav tako se lahko vztrajanje na spoštovanju Daytonskega sporazuma razume kot poskus ohranitve trenutne ureditve BiH, medtem ko lahko krepitev nacionalne identitete in združevanja obravnavamo kot korak k večji avtonomiji ali celo secesiji.

Spomnimo, pravica do posebnih in vzporednih povezav med Republiko srbsko in Srbijo temelji na Sporazumu o posebnih vzporednih povezavah, ki je bil prvič podpisan 28. februarja 1997. Ta sporazum omogoča sodelovanje na področjih, kot so gospodarstvo, izobraževanje, kultura, zdravstvo in varstvo okolja, ob spoštovanju suverenosti in teritorialne celovitosti Bosne in Hercegovine.

Dejstvo, da se v deklaraciji navaja, da lahko RS aktivira vse pristojnosti, ki so po Daytonskem mirovnem sporazumu predvidene kot pristojnosti entitete, kot tudi deli deklaracije, ki RS obravnavajo kot državo, daje pravico zahtevati preispitivanje teh posebnih in vzporednih odnosov.

To lahko in mora storiti Upravni odbor Sveta za implementacijo miru že na naslednji seji. Ta seja naj bi bila po napovedih zelo kmalu, zato je na članicah UO, da spoznajo, da je deklaracija srbskega sveta zadnje sporočilo psa med volkovi, da je pripravljen prižgati baklo, ki lahko ta del Evrope potisne v nove vojne.

Toda, ko regionalne odnose in srbski svet gledamo na geopolitični tehtnici, je jasno, da je Vučić spoznal, kako se imenuje pes med volkovi.

Oziroma, Vučić je spoznal, da je konec igre sedenja na dveh stolih in da je ameriška administracija pripravljena in odločena, da mu naplati vključevanje Kitajske v resne infrastrukturne in energetske posle na Balkanu. Kitajska pa je sovražnik št. 1 Washingtona v današnjih geopolitičnih odnosih.

Vučić se zaveda bližnjega konca, po matrici nečloveka, v času katerega je odraščal - Slobodana Miloševića, ne želi oditi, ne da bi poskusil dokončati projekt srbskega sveta.

Čas je le, da evropski del mednarodne skupnosti spozna, da je politični detonator regije, ki so ga ustvarili predvsem po zaslugi Nemčije, oseba, ki čaka, da poteče čas.

Američani so končno spoznali, s kom imajo opravka in se odločili deaktivirati detonator nestabilnosti.

To situacijo morajo spoznati tudi probosanski politični subjekti in v prostoru Vučićevega odhoda in spremembe regionalne politične ravnoteže iskati partnerje za neko novo politično dobo Zahodnega Balkana. Na to jih celo opozarjajo dobronamerni profesorji iz Beograda, ki alarmirajo, da se deklaracije in tistega, kar v bistvu pomeni, nikakor ne sme pristopiti naivno!