Kako se v Dubrovniku zgodil neposredni atentat na Tita

Te dni se v Dubrovniku spominjajo skoraj tragičnega obiska Josipa Broza iz leta 1950. Znano je, da je bilo v več primerih poskušen atentat na Tita. A vsakič se je izvlekel živ in zdrav. Že od samih Titovih političnih in vojaških začetkov so tiralico zanj izdali Nemci, ki so ga želeli čim prej likvidirati. Eden od atentatov je bil poskus črnogorskih oficirjev, ki so v Beogradu načrtovali trčenje tramvaja s Titovim avtomobilom, poroča novinska agencija Patria.

Zadnji neposredni atentat na Tita se je zgodil v Dubrovniku! Varnostna služba JNA in Maršalat sta imela informacije, da obstajajo namigi, da bi lahko prišlo do atentata, zato so sprejeli odločitev, da mora Tito odslej nenehno nositi neprebojni jopič.

Vodstvo jugoslovanske emigracije Informbiroja v Sovjetski zvezi in Romuniji je sprejelo sklep, da je treba Tita končno likvidirati na klasičen način.

Za atentatorja so izbrali podpolkovnika Branka Rudića, enega od Titovih osebnih spremljevalcev. Dobro so vedeli, da je Rudić privrženec resolucije Informbiroja in Stalinove zločinske politike do Jugoslavije.

Po načrtu naj bi atentat izvedli v Titovi rezidenci v Dubrovniku. Tako je tudi bilo. Rudić je iz neposredne bližine izstrelil tri strele naravnost v Tita, ko je prihajal iz svoje sobe v delovni kabinet. Neprebojni jopič je maršalu rešil življenje! Njegovi spremljevalci, ki so se takrat znašli v bližini, so atentatorja likvidirali na kraju samem. To je bil prvi oboroženi in neposredni atentat na Tita.

Atentat v Dubrovniku je bil skrbno varovana državna skrivnost. Do pred nekaj leti o tem ni bilo objavljeno nič. Omenil ga je le publicist Vjenceslav Cenčić.

Titu tudi takrat Dubrovnik ni padel v očeh. In zakaj bi, ko je svojega potencialnega morilca pripeljal iz Beograda. Leta po tem strašnem dogodku se je Josip Broz Tito vračal nazaj v Dubrovnik.