Kako je vrednost Sarajevske Hagade po pomoti narasla na 700 milijonov dolarjev

Vrednost Sarajevske Hagade nikoli ni bila uradno potrjena ali ocenjena, je za bosansko-hercegovško tiskovno agencijo Patria dejal Jakob Finci, predsednik Judovske skupnosti BiH. Čeprav pravi, da je Sarajevska Hagada neprecenljive vrednosti, je povedal zanimivo zgodbo o tem, kako se je v svetovni javnosti pojavila cifra 700 milijonov KM.

- Po odobritvi Vlade BiH je leta 1995, po govoricah, da je bila Hagada prodana in da se z denarjem od prodaje Hagade kupuje orožje in strelivo za bosansko vojsko, vlada dala soglasje, da se Hagada vzame iz sefa Narodne banke in prinese v Judovsko občino, da bi se iz originalne Hagade vodil seder ob Pesahu. Prišlo je veliko novinarjev. Med drugim je bil tam tudi dopisnik New York Timesa, dobitnik Pulitzerjeve nagrade Roger Cohen, stalni dopisnik iz Sarajeva. Vprašal je, kakšna je vrednost Hagade. Rekli smo, da je neprecenljiva, vendar da je zadnja omenjena cifra znašala 7 milijonov dolarjev. Američani pišejo številke tako, da pišejo 7.00. In on je tako tudi napisal. Poročilo je poslal s faksom v New York. Naslednji dan je New York Times objavil, da je slavna Sarajevska Hagada, vredna 700 milijonov dolarjev, pokazana v Sarajevu - pojasnjuje Finci.

Navaja, da je bilo takrat zelo težko to demantirati, tisto, kar objavi New York Times, pa je „sveta črka“.

- Kolikor smo že lokalni patrioti, je to malo preveč, je dejal Finci za NAP.

Finci je pojasnil tudi znesek 7 milijonov dolarjev, ki ga je leta 1991 zahtevala uprava Zemaljskega muzeja v Sarajevu za Hagado. Šlo je za naslednje.

- Španska vlada je leta 1991 pripravljala razstavo ob 500-letnici izgona Judov iz Španije in želeli so Sarajevsko Hagado razstaviti v Madridu. Takrat je uprava Zemaljskega muzeja zahtevala zavarovanje v višini 7 milijonov dolarjev v primeru, da se kaj zgodi. Tako da je to bila ena približna cena - navaja Finci.

Zanimivo je, da od leta 1995 do danes ni bil popravljen podatek o vrednosti Hagade v višini 700 milijonov dolarjev, kar potrjuje tudi pismo Misije Združenih držav Amerike v BiH in Ameriške agencije za mednarodni razvoj (USAID), ki sta ga prejšnji teden poslali oblastem BiH v zvezi s sprejemanjem ukrepov za odprtje Zemaljskega muzeja BiH, ki je zaprt za javnost od oktobra 2012.

Čeprav uradnih informacij o odprtju tega muzeja še ni, Finci meni, da bi lahko Hagada bila razstavljena tudi v obnovljeni sarajevski Vijećnici.

- Če je Zemaljski muzej BiH zaprt in če se ne moremo dogovoriti z direktorjem, da ga odpre, zakaj zdaj, ko odpiramo Vijećnico, ne razstavimo Hagade v njej? Veliko večja sramota je, da pride deset, dvajset, petdeset tisoč turistov v Sarajevo in ne morejo videti Gavrila Principa, vojne v Sarajevu, lahko pa Sarajevsko Hagado, a to zdaj ne gre, ker nekdo ne da ključa. Bolje je, da se jo vsaj tako razstavi, da se jo vidi. Žal nam je, da je tako vrhunsko delo svetovne kulture skrito - je zaključil Finci.