Kako je Trojka postala Boška: Pod sloganom ‘da svane’ u tami noći isporučiše Bosnu Čoviću!

Piše: Rasim Belko @rasimbelko

Bilo je blizu polnoči in ure so se skoraj ustavile, da bi vstopili v nov dan. Na odru se je nenadoma pojavil po navadi hladen latin Mladen Bošković. »Blizu polnoči smo, kaj predlagate, ali naj nadaljujemo sejo zdaj ali naj prekinemo, ne vem, predlagajte. Jaz predlagam, da nadaljujemo, kdo je za…«, je skoraj v enem dahu rekel modri Bošković.

V teh 13 urah je odpovedal tudi sistem, Bošković je preštel roke, se nasmehnil in sporočil: »Na podlagi rezultatov glasovanja s 52 glasovi za nadaljujemo sejo.« Ni se utrudil, niti vprašanje, čeprav je bilo tako zastavljeno, ni zadevalo seje. Bošković je s preprostim trikom uspel preveriti, ali so poslanci Trojke po plohah pozivov in kritik opozicije še vedno na kratki uzdi HDZ-ja.

Ko je spoznal, da so, je Bošković nadaljeval sejo, že takrat zavedajoč se in prepričan, da bo, zahvaljujoč SDP-ju, NiP-ju in Naši stranki, uspešno pripeljal do konca delo, ki ga je vodil 14 mesecev.

In oni, v tej trojkaški formaciji, kjer sta krili lažna socialdemokrata in še lažnejša liberalca, v sredini pa politični begunci iz SDA pod zastavo NiP-a, s kratke vrvice ne upajo niti odgovoriti na ploh opozicije. Nekateri med njimi zajokajo, žalijo, vendar v domeni osebnih odnosov.

In minulo noč je postalo jasno, da primer Boška Čavarja ni bil nikakršen izjema ali precedens, temveč formula, po kateri deluje projekt Trojka. Pravzaprav je Trojka postala Boška in kljub popolni ideološki razliki glasovala za ustavnega sodnika HDZ-ja.

Ime Marina Vukoje so trojkaši težko izgovorili, saj Bošković ni imel biča, a že pogled je bil dovolj, da jih je pomiril in obvladoval. In ne glede na to, kaj si mislite o tem političnem projektu, strankah in poslancih v njem, je bilo to verjetno najbolj žalostno in mučno, kar je kdaj ponudila politika s sedežem v Sarajevu.

Devetdeset minut kasneje je posijalo! Draganu Čoviću in HDZ-ju je to bil najljubši svit pred zoro. Trojka jim je podarila Marina Vukojo kot strankarskega človeka v Ustavnem sodišču BiH. Poleg Vukuje še FERK, Jelko Milićević in maksimalno število kadrov v delovnih telesih in komisijah.

V tistem trenutku glasovanja se je lahko tudi tisti, ki ni verjel, da je 20 več kot 78, prepričal. Kajti s 20 poslanci je HDZ dobil vse, država pa izgubila. Čović bo pobožal Trojko, da bo pripravljena na kakšen nov popustek.

In država in ljudje in država. To je bil glavni slogan Naroda in pravice pred splošnimi volitvami ob tistem »Zaupanje«. Naša država je slogan našistov, »Da svane dan« pa so peli iz Socialdemokratske stranke.

Če gremo skozi slogane v skladu z rezultati glasovanja v Predstavniškem domu, bomo spoznali, da je NiP Čoviću v zaupanje podaril tako državo kot ljudi in državo, Našisti pa so to razumeli kot skupno državo, saj so Našisti preveč znana podružnica HDZ-ja. In zahvaljujoč principialnosti SDP-ja je Čoviću posijalo v temi noči. Najtemnejši noči države Bosne in Hercegovine od obnovljene neodvisnosti!.

Na državo pa je padla tema. Tema, težja od negotovosti in strahu, ki ju je čutil vsak udeleženec in opazovalec včerajšnje seje Predstavniškega doma Federacije. Kajti Ustavno sodišče BiH bo v doglednem času pod popolnim nadzorom Dragana Čovića in Milorada Dodika in to za več desetletij.

Kajti Čović ima zdaj dva, ki bosta v Ustavnem sodišču vztrajala. Dodik je izkušen, da zavoha priložnost, zato je verjetno, da bo tudi on kmalu poslal svoja dva z rokom dveh desetletij. Ne smemo pozabiti, da bo isti ta Predstavniški dom v doglednem času izvolil še enega sodnika. In ni dvoma, da bo Čović spet zategnil uzde. Jasno je torej, da bomo v naslednjem največ letu dni v Ustavnem sodišču BiH imeli tri sodnike pod nadzorom HDZ-ja, dva Dodikova in tri tujce. Toda ti Čovićevi in Dodikovi bodo dovolj, da izglasujejo vse, kar bo srbsko-hrvaški politiki ustrezalo. Morda je to tisti trenutek, ki ga Dodik že dolgo napoveduje.

Ob branju neumnosti, ki jih je Nermin Nikšić zjutraj plasiral v eter in ob poslušanju neumnosti Elmedina Konakovića in Edina Forte, lahko izven vsakega razumnega dvoma zaključimo, da so bili projektirani in vsiljeni, ker so absolutni politični idioti, ki težke politične procese razumejo na ravni srednješolca. In to tistega iz prvega razreda.

Kajti le takšni Nikšić, Konaković in Forto verjamejo, da Dragan Čović, ki javno pravi »da hočemo tretji entitet«, ne bo izkoristil Vukuje, da dobi, kar hoče. Pod tretjim entitetom pa razume etno-teritorialno enoto (entitet hrvaška republika), legitimno predstavljanje in absolutno etnično delitev države. Torej, ustvarjanje treh administrativnih enot z elementi državnosti in ključnimi atributi, da nekoč Bosno in Hercegovino spremenijo v unijo treh državic. In takrat je razpad Bosne edini možen.

To je epilog včerajšnje snishodljive vazalske politike Trojke, ki se pritožuje, ko jo obtožujejo, da je izdajalska, a si vsakodnevno prizadeva dokazati, da ni le izdajalska, temveč vazalska do protidržavnih projektov.

In za konec uganka za idiote na čelu projekta Trojka - S kakšnimi mehanizmi, orodji in politikami boste leta 2025, ko bosta Čović in Dodik nadzorovala Ustavno sodišče BiH, ustavili njihovo odločitev, da opravijo zadnji čin delitve Bosne in Hercegovine?