Kako je uničen bančni sistem: Tvegana aktiva Banke Srpske 150 milijonov mark

Kontrola Agencije za bančništvo RS je že leta 2013 odkrila tisto, kar bo šele dve leti in pol kasneje odkril MUP RS in podal poročilo Specialnemu tožilstvu RS o dajanju tveganih posojil, s čimer je bila banka oškodovana za več kot 56 milijonov KM, je objavil portal Capital.ba, povzema novinska agencija Patria.

Ugotovljeno je bilo, da je Balkan investment bank (BIB) konec leta 2012 imel neto kapital v višini 6,7 milijona KM ter da je količnik kapitalske ustreznosti znašal 3,18 odstotka, kar je precej manj od predpisanega minimuma po Zakonu o bankah RS.

Odkrito je bilo, da je banka v poslovne prostore vložila 17,3 milijona KM oziroma kar 62 odstotkov osnovnega kapitala, kar je za 12 odstotkov več od predpisanega maksimuma.

V Zapisniku kontrole banke, ki ga je imela direktorica Agencije Slavica Injac, je navedeno, da banka ni izračunala ustreznih rezervacij ter da manjkajoče rezervacije za kreditne izgube banke po opravljeni kontroli znašajo 9,8 milijona KM.

„Potencialne kreditne izgube znašajo 149,8 milijona KM ali 59 odstotkov tvegane aktive, medtem ko neveljavna aktiva (kategorije C, D in E) znaša 123,6 milijona KM ali 40 odstotkov celotne aktive,“ je alarmanten podatek iz Zapisnika.

Posojila za off-shore podjetja

Navedeno je, da kreditni tveganec v nobenem primeru ni podal mnenja, čeprav je to obvezno in služi kot podlaga za sprejetje končne odločitve o odobritvi posojila na višjih ravneh.

Banka ni izvajala monitoringa premoženja, ki je bilo vzeto v zastavo za odobrena posojila.

Banka je odobrila 19,8 milijona KM posojil tujim podjetjem „Exclusiva General Roda Town“ Britanski Deviški otoki, „Milson Capital Corporation“ Tortola, Britanski Deviški otoki, „Forsite Benefiters“ Panama City, „Superstone Corporation“ Charlstown, „Norhlink“ Juneau ZDA, za nakup delnic podjetij, ki so bila v lasti banke.

Banka je, kot je navedeno v Zapisniku, s skupno 27,4 milijona KM kreditirala tudi domače pravne osebe, ki so v lasti tujih podjetij, kot so „Alumine“ Zvornik in „Energolinije“ ter „Balkanika“ Banjaluka in „Farmland“ Nova Topola.

Banjsko-rekreativni center Šeher Banjaluka je bil pravi vir za izvlačenje milijonov.

Pranje denarja s svetovalci

Banka je Banjo Šeher pridobila s poplačilom terjatev od „Invent stana“ Banjaluka in jo evidentirala kot stalna sredstva za prodajo v višini 4,6 milijona KM. Vendar je zanimivo, da je v ta znesek vključila tudi 403.000 KM za svetovalne storitve, ki so bile plačane fizični osebi. Za znesek svetovalnih storitev je kontroli Agencije predložila Odločbo direktorja in Pogodbo o delu, sklenjeno med banko in fizično osebo, ki je splošna in na podlagi katere ni povsem jasno, kakšne svetovalne storitve je banka uporabljala,“ je navedeno v Zapisniku.

Banja Šeher je služila tudi za nove kombinacije.

Banka je „Inergi“ Bihać dala posojilo v višini 3,3 milijona KM, zastava pa je bila Banja Šeher, ki je bila v trenutku sklenitve pogodbe že prodana podjetju „Balkanika“ Banjaluka.

Banka je „drago“ plačala svetovalne storitve tudi v primeru prevzema poslovne stavbe podjetja „Velepromet“, ki je bila garancija za terjatev od podjetja „Janjoš“ Prijedor. Fizični osebi je bilo za svetovalne storitve izplačanih 309.000 KM na podlagi pogodbe o delu, ki je prav tako splošna in na podlagi katere ni jasno, kakšne njegove svetovalne storitve je uporabljala, piše Capital.ba.

Poleg tega, da je samo v teh dveh primerih izplačala več kot 700.000 KM za svetovalne storitve, je banka za ta znesek povečala vrednost pridobljene materialne aktive, kar je v nasprotju z Odločbo o minimalnih standardih upravljanja kreditnega tveganja.