Kako je ekonomija pomirila ljude s obje strane kostajničkog mosta

Stotine ljudi svakoga dana u oba pravca pješke prelaze kostajnički most. Iz Hrvatske Kostajnice odlaze u bosansku, jer je ondje sve jeftinije. Iz Bosanske Kostajnice odlaze u Zagreb, jer im je bliže nego ići u Banja Luku. Barem za 30-ak kilometara, piše NAP.

Stvari so se nekoliko spremenile v primerjavi z devetdesetimi. Pred vojno je bila Hrvaška Kostajnica veliko bolj razvita, bosanska pa je bolj spominjala na vas. Danes je to precej drugače. Ker so stvari v BiH cenejše kot na Hrvaškem, zlasti potem, ko je Hrvaška vstopila v Evropsko unijo, so se skoraj vse trgovine preselile s hrvaške obale Une na bosansko. 

-  Vse, kar potrebujemo za hišo, kupujemo v BiH. Kar gremo čez most. Veliko je ceneje – pravi ena od gospodinj, ki živi na hrvaški strani. 

Najpomembneje je, da med prebivalci ene in druge Kostajnice ni prepirljivih tonov, kakršni so bili včasih pred približno petnajstimi leti. Zlasti ko je bil leta 2001 po vojnem uničenju obnovljen kostajniški most. Sporazum o meji je obstajal, saj sta ga dve leti prej, leta 1999, podpisala Franjo Tuđman in Alija Izetbegović.

Ampak, kot je pred štirimi leti opozoril hrvaški publicist, novinar in kolumnist Boris Pavelić, “sporazumi so eno, življenje pa nekaj drugega“. 

Vendar je ekonomija naredila svoje. Niti eni niti drugi se ne splačajo trenja; hrvaški strani se ne splačajo prepiri s sosedi čez Uno , ker bi izgubili cenejše blago, niti bosanska stran noče ostati brez kupcev. Vezi se v zadnjih letih dodatno utrjujejo z vse pogostejšimi porokami med mladoporočenci iz Bosanske in Hrvaške Kostajnice, piše NAP.