Kako je britanski profesor otkrio planove: Uz Murphyija, Schmidta i Sattlerja delitev Bosne in Hercegovine ni več skrivnost!

Piše: Rasim Belko

Delitev Bosne in Hercegovine je vse manj skrivnost, vse pogosteje pa se o tej ideji javno govori v akademskih ter družbeno-političnih krogih, ne le v naši regiji, ampak tudi na zahodnem delu sveta.

Zakaj bi sicer drugače razložili, da je profesor Andrew Tettenborn s Pravne fakultete Univerze Swansea, katerega specializacija so zasebno, trgovinsko in pomorsko pravo, v tedniku The Spectator objavil besedilo, da bo delitev Bosne in Hercegovine prišla prepozno.

Torej, profesorju Tettenbornu delitev Bosne in Hercegovine ni vprašljiva, edino, zaradi česar je zaskrbljen, je vprašanje, ali bo prišla pravočasno. Tettenborn ni predstavnik britanske vlade niti intelektualec, ki bi ga dogajanje na tem koncu sveta posebej zanimalo, zato lahko domnevamo, da izraža stališča, ki jih sliši v akademski skupnosti Velike Britanije. Če je tako, bi morale biti domoljubi Bosne in Hercegovine za usodo te države veliko bolj zaskrbljene, kot so zdaj.

Simptomatično, a nikakor naključno, je tudi to, da Pravna fakulteta, kjer predava Tettenborn, nosi ime “Hillary Rodham Clinton”. Da, po nekdanji prvi dami ZDA Hillary Clinton, ki je nekoč v neuspešni kampanji za predsednico ZDA lagala, da je iz Tuzle bežala pod snajperskim ognjem. Njen mož Bill je glavni sponzor, njegovi operativci pa so ustvarjalci Daytonskega mirovnega sporazuma, ki je Bosno in Hercegovino ujel v “zamrznjen konflikt” do končne rešitve.

Sodeč po načinu delovanja v zadnjem desetletju se je Zahod, predvsem Velika Britanija in Združene države Amerike, odločil rešiti postjugoslovansko krizo z delitvijo Bosne in Hercegovine ter ustvarjanjem treh monoteističnih držav.

Tisto, česar Tettenborn v svojem besedilu o delitvi Bosne in Hercegovine ni konkretiziral, so predstavniki ZDA in Evropske unije v zadnjih dneh.

Po odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Kovačević proti Bosni in Hercegovini je ameriški veleposlanik njeno implementacijo v ustavno-pravni red BiH zmanjšal na dobro voljo domačih politikov, zavedajoč se, da bi vsako vztrajanje pri izvajanju te odločitve bilo kontraproduktivno za načrte administracije, ki je nad njim.

Zanimivo, predstavništvo Evropske unije v Bosni in Hercegovini sploh ni reagiralo na sodbo. Jasno je, da je vodja tega predstavništva Johann Sattler zaveden dejstva, da odločitev ESLJP in njeno izvajanje rušita tudi njegove načrte.

Sledili so protiustavni protesti na administrativnih mejah med entitetama, kjer je policija RS blokirala promet v nasprotju z ustavnimi določbami, Ambasada ZDA pa je spet reagirala, kot da so podrli neko drevo, ki ga niso smeli, ne pa da so prekršili določbe tako Daytonskega sporazuma kot Ustave.

Takšno delovanje ključnih akterjev mednarodne skupnosti (ZDA, EU, Velika Britanija) in njim poslušnega visokega predstavnika Christiana Schmidta dodatno poslabšuje politične in varnostne razmere v Bosni in Hercegovini.

Več pravne varnosti je bilo v vojnem in povojnem času kot zdaj, vse zahvaljujoč protibosanskemu delovanju Schmidta in Murphyja.

Kot pika na i smo dobili pismo Murphyja in Sattlerja, po katerem je jasno, da entiteto Federacijo obravnavata kot prostor njune samouprave, pripravljenega, da bo nekoč pripojena Hrvaški in Evropski uniji, medtem ko entiteta RS posledično ostaja v okvirih srbsko-ruskega sveta.

Ni mogoče drugače razlagati pisma, v katerem se od oblasti v Federaciji, ki so jo mimogrede oblikovali podpisniki pisma, zahteva zmanjšanje proizvodnje v rudnikih in energetska tranzicija, prepustitev (s koncesijami) letališč in boj proti terorizmu, ki bi moral biti na državni ravni.

Tudi če bi poskusili to pismo uvrstiti pod evropske integracije, zakaj bi eno pravilo veljalo za 51 odstotkov BiH, drugo pa za 49 odstotkov. Razen če sta se veleposlanika Murphy in Sattler zgledovala po tistem non-paperju, ki predvideva, da bo Federacija pripojena Hrvaški, RS Srbiji, z intervencijo zaveznikov pa bo zadušena vstaja bosanskih domoljubov.

Pomemben ton temu non-paperju je dala tudi bodoča veleposlanica ZDA na Hrvaškem Nathalie Rayes, ki je med zaslišanjem v Senatu dejala: “Če bom potrjena, bom sodelovala s hrvaško vlado pri angažiranju bosanskohercegovskih Hrvatov in njihovih sodelavcev, da bi podprli vladne reforme. Jaz bi bila povezava med hrvaško vlado in Hrvati iz BiH.”

Vse bolj je očitno, da ustvarjalci Daytonskega sporazuma pripravljajo nov paket, v katerem bo Bosna in Hercegovina razdeljena na dva dela. Tisti s 51 odstotki ozemlja, ki bo priključen monoetnični Hrvaški, in preostalih 49 odstotkov v čisto srbski Srbiji. Bošnjaki in Bosanci bi v tem primeru bili prepolovljeni, en del bi bil manjšina brez pravic na Hrvaškem, drugi v Srbiji.

S tem bi bila končno uničena nit, na kateri obstaja sama Bosna in Hercegovina.
In ko vse to pogledamo, je jasno, od kod profesorju pomorskega prava v Swanseaju Tettenbornu ideja, da “Demokracija, ki jo trenutno uteleša ta razuzdana in izmišljena nacija, ki jo vodi mednarodni uradnik in tehnik z absolutno močjo, ni nič drugega kot začasen ukrep, ki preprečuje njeno disolucijo. [Ta ukrep] se bo moral nekoč končati”.

Tettenborn je svoje besedilo zaključil s tem, da če njegovi bralci “resnično verjamejo v demokracijo, ne pa v bledo imitacijo suverenosti ljudstva v Bosni in Hercegovini, bi njihov odnos moral biti, da se razpad (Bosne in Hercegovine) zgodi čim prej”.

Za nauk uspavanim političnim, državljanskim in narodnim domoljubnim masam. Načrt delitve Bosne in Hercegovine ni več abstrakcija, ki jo bodo vsi zanikali, temveč realnost, o kateri se zdaj brez zadržkov in javno govori!”