Kako Čović izrabljuje naivnost bošnjaških politikov v oblasti in opoziciji: Z lažnim spopadom z Dodikom Bošnjake reducira na rezervat

Kako čas teče, naša ugotovitev, da je odločitev o neareštanju Milorada Dodika najprej politična in šele nato institucionalna, vse bolj dobiva na veljavi.

Pisali smo torej o tem, da politične odločitve o aretaciji Milorada Dodika, ki je očitno potrebna, ne moreta sprejeti tožilstvo in policija, ker se ne ukvarjata s politiko. Po vsej verjetnosti je odločitev, da se ne gre v aretacijo Milorada Dodika, sprejela oblast, ki trenutno predstavlja državo lojalne državljane – Elmedin Konaković in Nermin Nikšić.

Čas in omenjeni politični akterji so potrdili izrečeno.

Na naših straneh smo opozarjali tudi na poskus izgradnje prevarantskega narativa, po katerem naj bi Dragan Čović pustil Milorada Dodika na cedilu, in poudarjali, da prav določeni politični krogi iz Sarajeva delajo na tem.

Poudarjali smo, da je skrb vzbujajoče dejstvo, da velik del tako imenovane "sarajevske" javnosti, še posebej tiste, ki je naklonjena Trojki, širi lažen vtis, da HDZ in Dragan Čović opuščata Dodika in njegov separatizem.

Pravzaprav ne gre za nič drugega kot za še en navaden manever Dragana Čovića z namenom izpolnitve njegovih političnih zahtev. Predvsem tistih, ki se tičejo Predsedstva BiH.

Navedli smo tudi, da je mogoče pričakovati, da bo Čović izkoristil Dodikovo ranljivost in okoliščine glede njegove aretacije, da bi izsilil bošnjaške partnerje iz Trojke z izročitvijo Predsedstva BiH v roke HDZ-ja.

Trenutna pripravljenost Trojke, da izroči Predsedstvo BiH in državno suverenost, se zdi nesporna.

Ni več vprašljivo, ali Bošnjaki padajo v past domnevnega Čovićevega vstopa v boj proti Miloradu Dodiku, v katerem ne more izgubiti ničesar, lahko pa dobi vse, saj bo isto, kot smo govorili, unovčil z dobitjem Predsedstva BiH.

Ni vprašljivo niti to, da od aretacije Milorada Dodika ne bo nič in da je Dodik na političnem terenu zavzel toliko prostora, kolikor ga je zavzel in kolikor je potrebno, da s predstavljanjem novih dejstev tujcem na terenu dobi tako svobodo kot še več v političnem smislu za RS.

Vendar pa nič od tega ni tako skrb vzbujajoče kot dejstvo, da Bošnjaki brezglavo drvijo proti dnevu, ko bodo morali sprejeti ključno odločitev, tako za Bošnjake kot za BiH, preden se znajdejo v položaju, ko jim bosta Dodik in Čović vzela skoraj vse in jih svedla na dvajset odstotkov ozemlja! In to vse po volji Bošnjakov.

Se lahko to zgodi? Če sodeč po izjavah bošnjaških uradnikov, tako tistih v oblasti (Konaković, Nikšić), kot tistih v opoziciji (Izetbegović), če sodeč po njihovem prepričanju, da jim bo v boju proti Dodiku pomagal Dragan Čović (če že ne morejo aretirati Dodika, potem ga vsaj lahko s tem, da izročijo državo, zadovoljijo Čovića), če sodeč po vsem tem, potem se je po volji bošnjaške politične elite reduciranost Bošnjakov na rezervat že zgodila.

Ostaja pa, da o vsem tem zadnjo besedo reče (bošnjaški) narod.

(M.T)