Kajganić in tožilstvo BiH so Čuluma pustili na položaju, EU in ZDA nadaljujeta sodelovanje s kršiteljem ustavnega reda

Piše: Amra Vrabac

Tožilstvo BiH javnosti in medijem ne more posredovati informacij o postopkih in dejavnostih v zadevah v fazi predkazenskega postopka (faza prijave ali preiskave).

Tako glasi odgovor tožilstva BiH na več vprašanj agencije Patria o statusu Darka Čuluma, nelegalnega direktorja Državne agencije za preiskave in zaščito. Enako sporočilo je Patria prejela tako pred kot po vložitvi kazenske ovadbe, ki je bila 21. julija vložena na tožilstvo BiH zoper Darka Čuluma. Kazensko ovadbo sta vložila poslanca Jasmin Emrić in Šemsudin Mehmedović, ki sta si prizadevala tudi prek Predstavniškega doma parlamenta BiH prispevati k reševanju statusa Darka Čuluma, oziroma njegove dokončne razrešitve s položaja, ki si ga je nelegalno prisvojil od 14. julija.

Vendar za Emrićeve sklepe ni bilo entitetne večine iz Republike Srbske. Čeprav je bilo to povsem pričakovano od SNSD-ja in partnerskih strank, preseneča stališče petih opozicijskih poslancev, ki jim je ostanek Čuluma, enega najbolj zvestih kadrov SNSD-ja, pomembnejši od sedemsto zaposlenih v tej policijski agenciji in zaščite te države in njenih institucij.

Vendar pa je slabše od političkih iger le neukrepanje tožilstva BiH na čelu z glavnim tožilcem Milankom Kajganićem.

Od marca 2025, ko je Čulum začel postopati po nalogu političnega vrha entitete Republika Srbska, tožilstvo BiH noče odgovoriti, ali je tudi Čulum eden od osumljenih za napad na ustavni red, za kar se že sumijo Milorad Dodik, Radovan Višković in Nenad Stevandić. Po pojavu pred sodiščem BiH najprej Dodika, nato pa še Stevandića in Viškovića, se zdi, da je ta zadeva zaklenjena v eni od predalov vodilne tožilke Vedrane Mijović, ki je po razpustitvi tožilske ekipe ostala na tem predmetu.

Darko Čulum je 18. marca podal odstopno izjavo z mesta direktorja SIPA (njegov mandat se je iztekel julija 2024) in prestopil na mesto svetovalca v MUP RS. Čeprav ni jasno, kako je rešil svoj delovno-pravni status, oziroma ali ga je kdo odjavil iz SIPA in prijavil v MUP RS, je Čulum po Dodikovem pojavu pred sodiščem BiH, 9. julija, obvestil Svet ministrov BiH in Neodvisni odbor parlamenta BiH, da umika svojo odstopno izjavo in se vrača na položaj direktorja. O Neodvisnem odboru parlamenta BiH smo že vse povedali, že od naslednjega mandata bi se moral ta organ preimenovati v Odvisni odbor.

In res, 14. julija je Čulum prišel v sedež SIPA v Lukavici, prevzel službeni avtomobil, imel sestanke, Svet ministrov BiH in Neodvisni odbor parlamenta BiH pa nista sprejela nobene dejavnosti, da bi Čuluma razrešila dolžnosti. Tudi v tem primeru so se pokazale vse luknje v zakonih, ki se nanašajo na imenovanje in razrešitev vodij policijskih agencij.

V kazenski ovadbi Čulumu se očitajo huda kazniva dejanja, on pa je s svojimi dejanji neposredno spodkopal državno institucijo, ki jo vodi, Ustavo BiH, svoje delovanje podredil političnim ukazom, s čimer je grobo kršil tudi Zakon o SIPA in Zakon o policijskih uslužbencih BiH.

Še bolj presenetljivo je, da po Čulumovi vrnitvi v SIPA ni prišlo do reakcije Delegacije EU ali veleposlaništva ZDA, ki financirata določene projekte in imata sodelovanje s SIPA, o čemer so bila objavljena tudi sporočila na spletni strani SIPA. Na vprašanje agencije Patria, ali bo prišlo do prekinitve sodelovanja s SIPA, dokler jo vodi Čulum, ki je rušil ustavni red BiH, nismo dobili odgovora ne od Delegacije EU ne od veleposlaništva ZDA. Včasih je tudi molk najboljši odgovor.

Če namreč ni sodelovanja z Dodikom, za katerega trdijo, da ni več njihov sogovornik, zakaj bi bil Čulum izuzet, če je storil isto kaznivo dejanje in je podaljšana roka Dodikovega režima. Če je bil Čulum enkrat pripravljen postopati po političnem ukazu in je minilo brez kakršne koli sankcije, čeprav skoraj štiri mesece ni bil na položaju, kaj ga bo preprečilo, da bi to ponovil, še posebej glede na dejavnosti, ki jih izvaja in pripravlja oblast entitete Republika Srbska.

Tudi v tem primeru je tožilstvo BiH, pa tudi pravosodni sistem, pokazalo, da ne postopa po zakonih te države, temveč po domačih in tujih ukazih. To se je najprej videlo na tajnem Dodikovem pojavu pred sodiščem BiH ob asistenci OSA, nato pa še na pomenilnem molku o nadaljevanju tega procesa.

Že zdaj bi se tožilstvo BiH lahko preimenovalo v tožilstvo za vojne zločine in manjši kriminal, saj napad na državo očitno za Kajganića in njegove tožilce ni kaznivo dejanje, vredno njihove pozornosti.