KADROVSKE IGRE Ćulum vlada SIPA-om, zakon i nadzor šute!

Piše: A. Čorbo-Zećo

Državna agencija za istrage i zaštitu (SIPA) vse bolj spominja na čas, ko jo je vodil Goran Zubac. Dobro obveščeni vedo, kakšen položaj so imeli Bošnjaki in kako podrejeni so bili, ko jim je tako imenovani ‘četnik’ vodil Posebno enoto. Nekaj let kasneje se situacija ponavlja – vse je isto, le njega ni več.

Aktualni kadrovski razpis za napredovanje v SIPA-i je sprožil resne polemike znotraj Agencije, pa tudi med pravnimi strokovnjaki. Razpis je bil objavljen v času, ko je direktor Darko Ćulum zapustil položaj, po zakonskih postopkih pa takšne razpise lahko objavlja izključno aktualni direktor.

Opozorila prihajajo iz vrst SIPA-e, saj je na razpisu opaziti neenakomerno zastopanost kadrov, pri čemer se favorizirajo kandidati, bliski določenim osebam iz vrha Agencije in Državnega tožilstva BiH, medtem ko so kompetentni preiskovalci zanemarjeni. Takšna praksa lahko resno vpliva na prihodnje preiskave, še posebej na tiste bolj zapletene in občutljive narave. Spomnimo, podobna situacija se je odrazila tudi v prejšnjih primerih, ko je bila SIPA nemočne pri reševanju primerov, kot je bil “primer Dodik”.

Težko situacijo dodatno zapleta dejstvo, da se je direktor SIPA-e, Darko Ćulum, po večmesečni odsotnosti in angažmaju v entiteti Rs, vrnil na mesto direktorja brez sankcij za nezakonito ravnanje. Vse glasneje se špekulira, da Ćulum, čeprav izpolnjuje pogoje za upokojitev, pripravlja rešitve za upokojitev, večinoma Bošnjakov, kar bi dodatno narušilo nacionalno ravnovesje v Agenciji.

Spomnimo, zoper Ćuluma je bila vložena kazenska ovadba, vendar Državno tožilstvo BiH ni potrdilo njegovega statusa osumljenca, vlagatelji ovadbe pa nimajo informacij o poteku postopka. Po informacijah Patrije se prav tu skriva igra. Ćulum bi za ‘zaprtje preiskave zoper njega’ lahko v SIPA-i nagradil kadre, ki so bliski določenim ljudem tudi v Državnem tožilstvu BiH.

Hkrati vlada jasna letargija nadzornih in izvršnih organov. Neodvisni odbor, ki je zadolžen za nadzor kadrov, sprožanje disciplinskih postopkov in predlaganje razrešitev vodij, kaže omejen učinek v tej situaciji. Svet ministrov BiH, kateremu odbor posreduje poročila in priporočila, prav tako ne reagira. Pasivnost teh organov omogoča Ćulumu, da nadaljuje z vodenjem kadrov in preiskav mimo zakonskih postopkov, kar resno ogroža profesionalnost in verodostojnost Agencije.

Regionalne pisarne SIPA-e se zapolnjujejo neenakomerno, favorizirajo se kadri, povezani z določenimi političnimi in osebnimi interesi, medtem ko se zanemarjajo profesionalni standardi in transparentnost.

Da bi SIPA ostala verodostojna in vsaj nekoliko povrnila ugled, je nujno depolitizirati kadrovske postopke, zagotoviti enakomerno zastopanost kadrov in izvajati transparentne postopke napredovanja, ki temeljijo na profesionalnih standardih.

Pasivnost institucij in mednarodnih partnerjev v takšnih primerih ogroža zaupanje javnosti in verodostojnost Državne agencije za preiskave in zaščito.