Kadrovi Čovića in Dodika kot grobarji varnostnega sistema: Komu oblast tarna o pomanjkanju policistov v državnih agencijah?

Piše: A. Čorbo-Zećo

Zoran Galić še vedno ni na Interpolovi tiralici, čeprav je Sodišče BiH 8. avgusta izdalo nalog za razpis "centralne in mednarodne tiralice".

Sodišče BiH je Interpolu, kot smo že pisali, dostavilo nepopolno dokumentacijo in takoj je bilo zahtevano, da jo dopolnijo. Toda dnevi so minevali brez odgovora Sodišča BiH.

Šele potem, ko je Direkcija za koordinacijo policijskih teles poslala urgenco Sodišču BiH, so dopolnili manjkajoči obrazec, vendar Galića še vedno ni na tiralici.

In v javnosti ga je vse manj. Zlasti se ne govori o tem, kako je bil Galić uradnik in najzvestejši član HDZ. Ni se obotavljal, čeprav je bil direktor mejne policije, javno udeleževati shodov HDZ, celo tistih najožjih, kjer se je krojila najvišja politika te stranke, na čelu katere je Dragan Čović.

Mediji zamolčijo to povezavo, pa tudi dejstvo, da je Galić poleg kriminala, dokumentiranega v aplikaciji Sky, eden od grobarjev prav tiste policije, ki jo je vodil, o kateri pa se zdaj govori le v kontekstu, koliko policistov manjka!?
Pravzaprav se dejavnost policije na državni in drugih ravneh omejuje na zaposlovanje novih policistov.

V javnosti se govori le o tem, koliko policistov manjka, kot da je za to stanje kriv kdo drug, ne pa tisti, ki so za to pristojni.

Zdaj je bolj kot jasno (zlasti ob upoštevanju HDZ-ovega Galića), da so na vodilne položaje v policijskih agencijah in strukturah postavili kadre, ki so namerno pripeljali do tega stanja in s tem izvajali politike Milorada Dodika in Dragana Čovića.

Končni izid te politike in stanja v policiji je, da SNSD prevzame mejo s Srbijo, HDZ pa mejo s Hrvaško. Vsi načrti visoke politike se uresničujejo, medtem ko se stanje varnosti banalizira z govorjenjem o pomanjkanju policijskega kadra.

Kajti spomnimo, da je sindikat že decembra 2023 sprožil spremembe, s katerimi bi policistom omogočili, da na lastno zahtevo in ob predložitvi zdravniškega potrdila o psihofizični sposobnosti nadaljujejo delo policista do dopolnjenega 60. leta starosti.

V istem obdobju je minister za varnost BiH Nenad Nešić obiskal mejno policijo in takrat se je z direktorjem Mirkom Kuprešakovićem pogovarjal o zapolnitvi kadrovskih kapacitet.

Nešić je ponovno prišel v GP BiH 6. junija, vendar šest mesecev ni bilo dovolj, da bi predlagane spremembe Zakona o policijskih uslužbencih BiH prišle v parlamentarno proceduro. Tarnanje o manjkajočem številu policistov je zato treba zaračunati oblasti, celotni, saj ni nedolžnih.

Sveta ministrov, vsaj tisti del iz HDZ, pa tudi SNSD in partnerjev, je trenutno zaposlen z reševanjem Galića, begunca, ki je še vedno namestnik direktorja Državne agencije za preiskave in zaščito. Tako zaposleni, da jim niti pot v Evropsko unijo ni pomembnejša od tega.

In da Bruselj ve, kaj se dogaja, je jasno kot beli dan. Predsednik Evropske policijske unije (EPU) Rainer Wendt je dobro seznanjen s tem, s čimer se soočajo tri državne agencije (GP, SIPA in DKPT).

Na podlagi informacij, ki so jih prejeli, in vpogleda v stanje v policijskih agencijah je Wendt po obisku poslal pisma na več naslovov, in sicer predsedujoči Sveta ministrov BiH Borjani Krišto, ministru Nešiću, ministru za finance BiH Srđanu Amidžiću, ministru za pravosodje BiH Davorju Bunozi, direktorju UIO Zoranu Tegeltiji ter delegaciji Evropske komisije v BiH.

Toda niti njihova beseda ne velja več, saj so tudi oni udeleženci sistemskega uničevanja državne policije. Da, sicer Nenad Nešić nikoli ne bi mogel biti minister za varnost, vendar njegovo imenovanje ni motilo niti veleposlaništva EU niti delegacije EU. Prav tako ni motilo Elmedina Konakovića, ministra za zunanje zadeve, ki je Nešića potisnil 'skozi igelno uho'.

Vendar današnjega problema ni mogoče potisniti skozi nobeno uho, zlasti ne skozi naša, saj pamet obstane ob problemu.

Poleg migrantske krize, ki ne pojenja, je zaskrbljujoče tudi stanje na samih mejnih prehodih, kjer včasih ob vstopu v BiH ni nobene kontrole.

Toda tisto, kar je treba vedno poudarjati, je materialni status in plače policistov na ravni BiH, ki so najnižje v celotni državi. Višje plače imajo kantonalni policisti ter tisti v FUP in MUP RS kot državni policisti.

Prav zaradi pomanjkanja kadra se je GP BiH pridružilo določeno število policistov MUP RS in drugih agencij pri nadzoru meje in preprečevanju vstopa migrantov.
A to je tudi končni cilj: oslabitev vsega državnega in krepitev entitet in kantonov. Pa saj je to jasno tudi ptici na veji, le odgovornim ni, ki ob tarnanju, da manjka policistov, ne storijo ničesar drugega.