Ko bo Sarajevo pripravljeno ustaviti srbsko propagando, bo imelo priložnost braniti Bosno pred specialno vojno, ki jo vodi Srbija

Piše: Rasim Belko

Ko se je začela ruska agresija na Ukrajino, so Evropska unija in tudi države zunaj nje začele ukinjati TV, radio in internetne komunikacijske kanale, preko katerih je režim Vladimirja Putina izvajal propagando za dosego svojih ciljev.

Tudi največje število teh komunikacijskih kanalov je bilo omejenih ali ukinjenih. Zakaj? Ker je propaganda po definiciji Gartha S. Jowetta in Victorije O'Donnell: “Nameren, sistematičen poskus oblikovanja dojemanja, manipulacije spoznanj in neposrednega vedenja, da bi se doseglo odziv, ki podpira želeno namero propagandista. Z drugimi besedami, propaganda je sistematična metoda manipulacije in je precej uspešna”.

Putinova propaganda je močno omejena s sinhroniziranim delovanjem zahodnih držav, ki so stopile na stran napadene Ukrajine.

V Bosni in Hercegovini, ki je od odločitve o neodvisnosti pod nenehno agresijo z več strani, se propagandnemu delovanju malo posveča pozornost. Propaganda je namreč ključno orožje politik, ki so nadomestile orožja in orodja ter nadaljevale z uničevanjem neodvisne, suverene in mednarodno priznane države Bosne in Hercegovine.

Propaganda je poleg obveščevalnega sektorja ključni del specialne vojne, ki jo Srbija še danes vodi proti naši državi. Ta propaganda uporablja absolutno vse komunikacijske modele in nihče ne predlaga njene blokade.

Od trash programov, kot so resničnostni šovi, pevski tekmovanja, do oddaj, ki imajo le en namen – nenehno propagirati argumente srbske politike, da bi nas v Bosni in Hercegovini navadili, da je tako. Oddaje, kot je Cirilica, so morda najboljši dokaz takšne oblike propagande, lažni umetniški odpadki rumenega tiska in jet seta pa so le dopolnilo za uspavanje.

Že smo navajeni, da so tako imenovani probosanski intelektualci zaspali med dvema slojema svojih denarnic, vendar je popolnoma nejasno, da se preostali probosanski blok popolnoma ne zanima za propagandno delovanje Srbije.

Saj je SANU dala jasna navodila, kako naj politični voditelji Srbije in entitete RS delujejo v smeri zanikanja Bosne in Hercegovine, njenega obstoja, zločinov, storjenih v naši državi… In srbska politika se tega popolnoma drži.

Vendar to ne bi imelo učinka, če Sarajevo ne bi dovolilo prevzemanja medijskega prostora s strani naših sosedov. Glede na to, da morajo javni radio-televizijski servisi biti urejeni po zaostali konstitutivnosti, da dnevnik vodita žrtev genocida in ljubiteljica tistih, ki so zagrešili genocid, je jasno, da glede “državnih” televizij nismo imeli veliko možnosti.

Ne razumem, kako smo dovolili, da nam v Sarajevu, pa tudi po vsej državi, ključno medijsko besedo vodijo mediji s sedežem v Srbiji ali na Hrvaškem. Kar so nam predstavljali kot zahodnjaško, je bilo pravzaprav srbsko-hrvaško in popolnoma služi metodam specialne vojne in propagande.

Po drugi strani je opazen trend medijskih disidentov, ki bežijo pred režimom v RS in nato delujejo v Sarajevu, nam prinašajo ekskluzive proti strankam, ki s svojim delovanjem ne delujejo na razbijanju države. Če je v RS že režim, zakaj ti medijski disidenti in zahodnjaški mediji ne sedejo v Banjaluko in ne rušijo režima. Iz Sarajeva ga ne bodo podrli.

Vendar pa je bolj verjetno, da želijo obremeniti Sarajevo z lažnim rušenjem režima, medtem ko režim s pomočjo Beograda in Zagreba spodkopava Bosno in Hercegovino in je vse bližje uspehu. Nekakšna mrena, ki nam jo ta medijski splet disidentov in tujih medijev nalaga na oči, bi nas lahko stala obstoja. Vsi tisti, ki pravijo, da je to demokracija, ali lažejo ali so ameriški plačanci.

Demokracija nima zveze s propagiranjem treh resnic. Resnice ne morejo biti tri, razen tam, kjer se dejansko želi ubiti resnična resnica z narativom drugih dveh resnic. Vse to je propaganda iz operacije specialne vojne, ki jo Srbija predvsem, s priključitvijo Hrvaške, izvaja proti Bosni in Hercegovini.

In popolnoma prav ima član Predsedstva BiH Denis Bećirović, ko definira devet strategij, s katerimi se sosedje in domači izdajalci borijo proti BiH. Te strategije so ključne točke specialne vojne in vse potekajo skozi kanale za propagando.

Zato, ne glede na to, da vemo, kaj nas in zakaj napada, ne bomo znali in se ne bomo mogli braniti, dokler ne ustavimo propagande. Tako kot so vrhunski zahodni stratezi kot prvi korak po ruski agresiji na Ukrajino onemogočili propagando Kremlja! Sankcije in vse druge represivne ukrepe so sledili kasneje.

Mi v Bosni in Hercegovini moramo najti tuje partnerje, resnične partnerje, ki nam bodo pomagali ustaviti propagando hegemonističnih teženj Beograda in Zagreba. In to ne bo mogoče brez resnega družbeno-političnega boja.

Če pa to bitko dobimo, bomo nadaljevanje hibridne ali specialne vojne pričakali z veliko večjimi možnostmi za končno obrambo in osvoboditev Bosne in Hercegovine!