Ko besede izginejo, Dodik (pre)živi: Zaprisegli so, da bodo branili državo in red z življenjem, pa jih je vznemiril glas begunskega politika!

Napisala: Amina Čorbo-Zećo

„Slovesno izjavljam, da se bom pri svojem delu držal Ustave in zakonov BiH, da bom dolžnosti in obveznosti policista opravljal vestno in odgovorno, da bom z vsemi močmi ščitil pravice, svoboščine in varnost vseh državljanov ter da bom naloge policista odgovorno opravljal tudi v primerih, ko opravljanje teh nalog ogroža moje življenje. Jaz sem policist Bosne in Hercegovine.“

Na primeru Milorada Dodika je ta prisega padla na izpitu. Ravnanje ključnih akterjev v pravosodju in varnostnih strukturah ne daje vtisa poguma in zakonitosti, temveč strahu, političnega kalkuliranja in tihega trgovanja, vsega tistega, kar uničuje pravno državo.

Dodik, predsednik entitete Republika srbska, je še danes svoboden. In ne le to, vsak dan postaja glasnejši in brutalnejši. Danes je ponovno žalil Bosno in Hercegovino, jo imenoval „nesmiselna država“. Državo, ki jo hkrati uporablja, da bi pokril dolg v višini 110 milijonov KM, ki ga je ustvarila nesposobna politična elita entitete, ki ji predseduje.

In kje so institucije, ki bi ga morale sankcionirati? Kje je SIPA? Kje je tožilstvo BiH? Kje je sodišče BiH?

Na žalost je še vedno javna percepcija, in na žalost tudi praksa, da sta pravosodje in varnostne agencije podvrženi političnim vplivom. Ko obstaja politični pritisk „od zgoraj“, da se nekoga ne dotikajo, je težko pričakovati ukrepanje – razen če ne pride do zunanjega, mednarodnega pritiska. Ta nevaren status quo omogoča, da najglasnejši nasprotniki države ne le preživijo, ampak tudi dominirajo.

Še bolj nevarno je, da iz same SIPA-e nihče javno ne govori o teh pritiskih. Če jim ni dovoljeno opravljati svojega dela, ali ni to razlog, da spregovorijo? Ali to ni v skladu z njihovo misijo – krepitev sodelovanja z javnostjo in dosledna izvedba zakonov?

Sindikat SIPA-e se je nedavno odzval, ko so bili njihovi pripadniki izpostavljeni etiketiranju in grožnjam, in prav je tako, storili so s pravico. Vendar bi se z istim glasom morali izreči tudi: zakaj je Milorad Dodik še vedno svoboden? Kdo in zakaj blokira zakon? Če se prisega resno jemlje, potem se tudi na to vprašanje ne sme molčati.

Kajti vsak dan molka pretvori prisego v tišino. In tišina, ko gre za državo, pravico in zakon, ni nevtralna. Vedno igra za tistega, ki najglasneje vpije. In v tem primeru je to Milorad Dodik.