Ko se odločitve sprejemajo brez načrta: Številna javna podjetja dolgujejo milijone KM državi in delavcem, zdaj pa nastajajo tudi novi dolžniki

Napisala: Amra Vrabac

Na seznamu največjih dolžnikov po evidenci Davčne uprave FBiH že vrsto let prednjačijo javna podjetja, bolnišnice, rudniki, podjetja v stečaju. Ni skrivnost, da Vlada FBiH z denarjem iz proračuna deloma krije nekatere od teh dolgov, vlaga za delavce propadlih podjetij ali podjetij v stečaju, da bi lahko uveljavili pokojnino.

In namesto da bi Vlada FBiH izkoristila vse mehanizme, ki jih ima na voljo, da zmanjša dolgove teh podjetij, in prisilila uprave vsaj javnih podjetij, da nekaj konkretnega storijo in zmanjšajo dolg, se je Vlada odločila za ukrep, ki bo zelo verjetno podaljšal seznam dolžnikov, saj bodo obremenitve, ki jih bosta imela javni in zasebni sektor po zvišanju minimalne plače in pripadajočih davkov, povzročile močan udarec gospodarstvu v FBiH.

Na seznamu, ki ga je Davčna uprava FBiH objavila junija 2023, je kar 4.823 podjetij dolgovalo več kot 50.000 KM za davke in prispevke. Med prvimi desetimi z več deset milijoni KM dolga so javna podjetja, skupni dolg pa se ocenjuje na skoraj 3 milijarde KM, kar je nekaj manj kot polovica letnega proračuna Federacije BiH.

V leto 2025 je Vlada brez Nermina Nikšića, ki ga je nadomeščal Vojin Mijatović, vstopila z odločitvijo o minimalni plači 1.000 KM. Za delavce, ki so prijavljeni na minimalno plačo, je to zvenelo kot dobra novica. Vendar pa je za vse delodajalce to ekonomski udarec, ki ga bo redkokdo zmogel. Po zvišanju minimalne plače se bodo zvišale tudi vse druge cene storitev in izdelkov, nato pa bodo sledile zahteve po zvišanju vseh drugih plač. Mislite, da bo oblast iz javnega sektorja izvzela nadaljnje zvišanje plač? Odgovor je seveda ne. To kažejo tudi dva uredbi o izplačilu neobdavčene pomoči delodajalca, ki ju je Vlada sprejela med letom 2024. Po lastni trditvi predsednika Vlade FBiH Nermina Nikšića je največji del tega denarja izplačal javni sektor, podjetja, agencije in zavodi, ki se večinoma financirajo iz proračuna. Ko vam nekdo drug polni proračun, je vaše le, da zagrabite. Tako se obnaša Vlada Nermina Nikšića. Kot pijana oblast, kar ni daleč od resnice. Na 1.000 KM minimalne plače država vzame več kot 700 KM.

Če so javna podjetja dolžniki že pred novo odločitvijo o minimalni plači, bodo z njo še naprej povečevala dolg. Tisti, ki niso bili dolžniki in so svoje obveznosti redno poravnavali, so zdaj v nevarnosti, da tega ne bodo mogli več storiti. Tisti, ki bi morali ves dobiček nameniti za plače zaposlenih in davke državi, bodo zmanjšali število zaposlenih. Nihče ne more vedeti posledic te nenadne odločitve Vlade, da za 380 KM zviša minimalne plače, dokler ne bodo na voljo prvi podatki Davčne uprave FBiH v začetku februarja.

Vzemimo primer Javnega RTV servisa BiH (BHRT), kjer več kot 50 % zaposlenih prejema plačo okoli 800 KM. V tem trenutku BHRT nima denarja za kakršno koli zvišanje plač, čeprav je takšno zahtevo Sindikat zelo jasno postavil med letom 2024. Ni skrivnost, da BHRT že vrsto let ne vplačuje prispevkov, temveč se to stori po prenehanju delovnega razmerja, da bi delavci lahko uveljavili pravico do pokojnine. In za to se čaka mesece.

Državna oblast in pristojni minister za promet in komunikacije Edin Forto v dveh letih nista našla trajnostne rešitve za BHRT. Novega zakona ni, komaj je bil dosežen dogovor o porazdelitvi RTV-prispevka med RTV FBiH in BHRT, oblast pa je eno krizo začasno rešila tako, da je vzela denar Regulatorni agenciji za komunikacije, BHRT-ju pa je bilo izplačanih 4 milijone KM. Plače so zamujale tudi po več mesecev, vsako zvišanje plač brez rešenega financiranja pa bo povečalo dolg BHRT-ja do delavcev in države.

In namesto da bi reševali probleme enega po enega, ker stranke trojke tvorijo oblast po vertikali, niso sposobne ohraniti niti obstoječega stanja, kar je najbolj vidno v Kantonu Sarajevo. Proračun v višini 1,5 milijarde KM je Vlada KS zapravila kljub vsem opozorilom in se bo še naprej zadolževala. Kanton Sarajevo je na začasnem financiranju, proračuna pa ni ne v Federaciji BiH ne na državni ravni.

O številkah in napovedih, koliko delavcev bi lahko ostalo brez dela, in koliko bo zdaj procvetela siva ekonomija, ter koliko se bo povečal dolg javnih podjetij, naj govorijo ekonomisti.

Na vprašanje, ali je Vlada FBiH pri sprejemanju odločitve o zvišanju minimalne plače ob isti stopnji davka posvetovala s stroko, vidimo odgovor sami. Ni. Ker do zdaj smo slišali le posamezne stališče ekonomistov in analitikov, na primer nismo slišali napovedi Ekonomske fakultete Univerze v Sarajevu ali stališča Ekonomskega inštituta.