Ko politika poseže v znanost: Uk in ministrica Mesihović razvoj UNSA in Kampusa držita v predalu

Oktobra 2023. je bil predstavljen Master plan za Kampus Univerze v Sarajevu v okviru „Urbane regeneracije Kampusa UNSA“.

Takrat je bila sprožena ideja, da se Kampus UNSA razglasi za območje s pomenom za Kanton Sarajevo, kjer naj bi se v prihodnjih letih gradili novi objekti fakultet, inštitutov in članic Univerze v Sarajevu, s čimer bi se zaokrožila zgodba o najstarejši javni univerzi v BiH. Po zadnji lestvici Webometrics je UNSA najbolje uvrščena univerza iz BiH in med 4,5 odstotka najboljših na svetu.

A ko se politika vmeša v izobraževanje, je rezultat ustavitev projektov, s katerimi bi se izboljšalo delo Univerze v Sarajevu, njene članice pa bi dobile sodobne prostore in pogoje za delo.

V prostoru Kampusa se nahaja več fakultet, inštitutov, UTIC, Narodna in univerzitetna knjižnica BiH, v teku pa je gradnja Univerzitetne knjižnice, zahvaljujoč donaciji Savdskega sklada za razvoj. Poleg čiščenja grmovja in odstranjevanja nelegalnega objekta iz Kampusa, drugih aktivnosti ni.

A prav zato je potrebno, da se ta prostor postavi pod posebno pristojnost Kantona Sarajevo, da se zagotovi kontinuiteta začetega projekta, Sarajevo pa dobi moderen in funkcionalen univerzitetni kampus, ki bi privabil domače in tuje študente ter konkuriral regionalnim in svetovnim univerzam.

Takratne predstavitve se je udeležil minister za visoko šolstvo Pavle Krstić (Naša stranka), ki je ostal do novembra 2023., ko je prišlo do izvolitve nove Vlade KS. Namesto Krstića je za ministrico za visoko šolstvo, znanost in mlade prišla Adna Mesihović na predlog Damirja Marjanovića in gibanja Za nova generacija.

Univerza v Sarajevu je 19. julija izrazila vrsto kritik na račun aktualne ministrice in Vlade KS do Univerze v Sarajevu. Mesihovićeva je zanikala navedbe, da je ustavila projekt zaposlovanja 150 najuspešnejših študentov, medtem ko so jo iz UNSA demantirali, saj obstaja uradna korespondenca, v kateri je zahtevala, da se ji za ta projekt predloži fiskalna ocena po letih.

Za zaposlitev teh študentov in njihove plače za štiri leta bi bilo potrebnih nekaj več kot 20 milijonov KM. Dolgoletno gledano pa so to prihodnji profesorji na UNSA. Povprečna starost kadra na Univerzi v Sarajevu daje signal, da je čas za resno kadrovsko krepitev na fakultetah, akademijah, inštitutih. Že naslednje leto določenemu številu profesorjev poteče mandat, zato je treba pravočasno sprejeti potrebne korake.

Maj meseca letos je rektor Univerze v Sarajevu Rifat Škrijelj, čigar mandat traja do 30. septembra letos, Vladi KS, pristojni ministrici Adni Mesihović in premierju KS Nihadu Uku poslal pobudo za določitev programa razvoja Kampusa UNSA kot projekta posebnega pomena za Kanton Sarajevo in določitev prostorskega obsega Kampusa kot območja posebnega pomena za Kanton Sarajevo za gradnjo javnih objektov.

Na ta dopis ministrica Mesihović nikoli ni odgovorila.

Rektor Škrijelj se je v dopisu skliceval na prejšnje delovno srečanje in v prilogi predložil dopolnjeno dokumentacijo, ki se nanaša na Program razvoja Kampusa UNSA.

„Dodatna finančna sredstva, ki jih je treba zagotoviti v proračunu KS in ki so vezana na sprejetje Sklepa o sprejetju predmetne pobude, se nanašajo na stroške izdelave sprememb in dopolnitev Regulacijskega plana v znesku v skladu z njihovim cenilnikom, ki ga določi Zavod za razvojno načrtovanje KS“, je navedeno v dopisu.

Škrijelj je na tiskovni konferenci 19. julija pozval Vlado KS in pristojno ministrstvo, naj odblokirajo projekte in naj prenehajo delovati, kot da je ministrstvo zasebno ministrstvo posameznika.

Škrijelj je napovedal, da bo septembra jasno povedal, kaj imajo, če se do takrat stvari ne spremenijo.

„Mi 75 let živimo in delamo v prostorih, zgradbe morajo biti zgrajene, univerza se mora modernizirati“, je sporočil Škrijelj.

Če je lahko obnova sarajevske proge po 60 letih, potem je čas, da tudi Univerza v Sarajevu kot največja in najstarejša univerza v BiH dobi prednost.

(A. Vrabac)