Ko Moravec igra minimalca: Odločitev Vojnove hajduške vlade mora pravosodje preučiti kot malomarno ravnanje!

Piše: A. Čorbo-Zećo

Medtem ko se pripravlja seja parlamenta Federacije, na kateri bo obravnavana odločitev Vlade FBiH o minimalni plači v višini 1.000 KM, ki je naletela na burne odzive, je pomembno ponavljati, da je Vlada FBiH takšno odločitev sprejela na pobudo podpredsednika vlade Vojina Mijatovića, ki je dobil podporo deset ministrov.
Vendar nikoli nismo izvedeli, kateri strokovnjaki in na podlagi kakšnih izračunov so predlagali takšno odločitev, če vemo, da je pred sejo vlade potekala seja Ekonomsko-socialnega sveta, kjer o Mijatovićevih predlogih niso glasovali.

To bo potrdil zapisnik s seje, zato ni jasno, zakaj se v javnosti navaja, da je potekalo glasovanje. Tudi v sami odločitvi o minimalni plači piše, da je bila sprejeta v posvetovanju z ESV.

Toda medtem ko celotna zgodba lebdi v megli, je treba izpostaviti vse najvidnejše strokovnjake, ki se z jasnimi izračuni upirajo tej odločitvi, ki je že stopila v veljavo.
Predvsem je tu Anto Domazet, profesor na Ekonomski fakulteti v Sarajevu in član predsedstva SDP, ki meni, da je ta odločitev v bistvu neizvedljiva in da bo povzročila velike težave v gospodarstvu ter da bo gospodarstvo FBiH zaradi te odločitve v letošnjem letu imelo dodatno breme v višini 1,5 milijarde KM.

"840 milijonov za povečanje plač (v korist delavcev) in 680 milijonov za davke in prispevke (v korist vlade). Delodajalci bodo krili vse to breme," je dejal Domazet.
Poudaril je tudi, da "ni gospodarstva, ki lahko v naslednjem letu pokrije 5% udarca na BDP, ne da bi to vplivalo na povečanje cen".

Adnan Smailbegović, predsednik Združenja delodajalcev Federacije BiH, je poudaril, da cilj povečanja minimalne plače na 1.000 KM ni izboljšanje finančnega statusa delavcev, temveč da se v proračun Federacije Bosne in Hercegovine vlije novih 700 milijonov KM.

»To je metanje peska v oči. Kaj pa srednja in velika podjetja, ki imajo po 500 ali več zaposlenih? Rast minimalne plače povlači tudi rast drugih plač. Med vikendom sem govoril s predstavniki velikega podjetja, ki se ukvarja s storitvami. Pravijo, da bodo, če bo treba, odpustili 100-200 delavcev,« je dejal Smailbegović.

Tudi nekdanji direktor Davčne uprave Federacije Bosne in Hercegovine (FBiH) Šerif Isović je komentiral odločitev Vlade FBiH o višini minimalne plače v letu 2025 v višini 1.000 KM.

»V letu 2025 je določena v višini 1.000 KM in se je povečala za 381 KM ali za 61,55 %. Že iz navedene primerjave je vsakemu objektivnemu, ki se spozna na reforme, jasno, da je povečanje minimalne plače brez drugih ukrepov fiskalne politike napačen vrstni red korakov, tako kot je bilo tudi napačno dolgo časa 'ohranjati' tako nizko minimalno plačo. Kdo je za to odgovoren? Odgovorni običajno molčijo in lovijo v kalnem, odgovor pa je jasen in se nahaja v predpisanih pristojnostih v Ustavi in zakonih,« pojasnjuje Isović.

Večkrat je analiziral tudi Admir Čavalić, ekonomski analitik.

»Vlada FBiH ni ponudila fiskalnih reform. Ni ponudila niti analiz učinkov tega ukrepa. Samo odločitev je ponudila dva dni pred novim letom. Plus nekaj stavkov v medijih, iz katerih je mogoče razbrati, da bo Vlada FBiH (verjetno Ministrstvo za podjetništvo in obrt) financirala prispevke nekaterim podjetjem. Morda je v tem grmu zajec celotne zgodbe. Plus nekaj dobrih naslovov v medijih za vlado. Težava je, da so vsi ostali na izgubi. Še posebej delavci, katerim se prodaja ta ekonomski populizem,« je poudaril Čavalić.

Tudi ekonomist Faruk Hadžić je komentiral odločitev Vlade Federacije Bosne in Hercegovine (FBiH), po kateri minimalna plača v letu 2025 znaša 1.000 KM.

»Del o povečanju minimalne plače, ki jo prejme delavec, ne bom polemiziral. Odločevalci so seveda samo objavili, da se bo minimalna plača povečala s 619 na 1.000 KM (povečanje za 381 KM ali približno 61%), vendar ni bilo objavljeno, da bo zaradi rasti minimalne plače prišlo tudi do dodatnih izdatkov za prispevke v višini 304 KM. Po mojem mnenju je ta del najbolj sporen v tej temi o minimalni plači in je velika napaka, da ni bila izkoriščena priložnost za predlog 'zamrznjenih prispevkov', ki sem ga predlagal pred približno šestimi meseci,« opozarja Hadžić.

Tudi dolgoletni profesor Ekonomske fakultete v Sarajevu Zlatko Lagumdžija je poudaril, da je odločitev, da minimalna plača znaša 1.000 KM, odlična odločitev, vendar je katastrofalen del odločitve, ki je pustil, da se prispevki plačujejo v polnem znesku, namesto v prejšnjem znesku.

»Minimalna plača je bila 619 KM, skupaj je bilo 1.020 KM. Delodajalec je državi dajal 400 KM. Kar bi bilo treba storiti, je bilo pustiti prispevke v višini 400 KM, delodajalec pa bi dal 1.000 KM delavcu in 400 KM državi. Zdaj je delavcu dano tisoč, državi pa 700. Državi je dano 380 KM, država pa si je privoščila dodatnih 300. Tega ni mogoče vzdržati in to je nadvse. To govorim kot profesor ekonomske fakultete. Bojim se, da stroka ni sodelovala, ker stroka tega ne bi mogla tako podpreti. Tisoč mark delavcu je bilo nujno, vendar bi bilo treba storiti tudi druge stvari, pustiti državi toliko, kolikor se daje,« je dejal Lagumdžija.

Igor Gavran, ekonomski analitik, opozarja, da je predvsem veliko boljša rešitev tista, s katero se vsi strinjajo – da se zmanjšajo obremenitve na davke in prispevke, potem pa nihče ne bi potreboval subvencij, ker bi bilo to povečanje prenosljivo.

»Toda če je rešitev takšna, so subvencije nujne in morajo temeljiti na dejanskih rezultatih podjetij. Vprašanje je, ali ta denar za subvencije sploh obstaja. Bojim se, da nekatera podjetja ne bodo začela odpuščati delavcev že teh dni,« je dejal Gavran.

In to je le del tistih vidnih strokovnjakov s področja ekonomije, ki so zelo analitično govorili o nenadni odločitvi, da minimalna plača v letu 2025 znaša 1.000 KM, medtem ko fiskalna reforma ni bila izvedena.

Še vedno ni nobenega ekonomskega strokovnjaka, ki bi javno podprl to odločitev z razumnim pojasnilom, ne da bi pri tem sataniziral delodajalce, kot to počne politika. Njihov dobiček se šteje v milijardah, davki na dobiček pa so še vedno 10 %. Ena najnižjih v Evropi, medtem ko so obremenitve na plače ene najvišjih.

Zato je jasno, da sta se Vojin in ekipa lotila problema populistično, rešitev pa so si izmislili na hitro, posledice te odločitve pa bodo najbolj občutili prav delavci, ki jim zdaj dvorijo, medtem ko o delodajalcih govorijo grdo.

Vlada FBiH nam še ni pojasnila, koliko bo napolnila proračun, zato so se s tem ukvarjali ekonomski analitiki, ki jih v procesu sprejemanja odločitve nihče ni nič vprašal.
Od vseh pričakovanih odgovorov iz Vlade FBiH ni prispel noben, razen bahavosti. Tako je Nermin Nikšić, premier FBiH, poslal sporočilo tudi Svetu tujih investitorjev, ki ga, kot je dejal, sicer zelo spoštuje.

- Tisti investitorji, za katere je plača 1.000 KM ovira za investiranje, naj si prosto poiščejo kakšne “banana” države, tam naj delavcem dajejo plače v višini nekaj sto evrov,« je dejal Nikšić.

Si predstavljate? Na resne ekspertize se odgovarja s kavarniškim besednjakom. Odločitev o povečanju minimalne plače na 1.000 KM je bila sprejeta brez posvetovanja s ključnimi akterji in brez spremljevalnih ukrepov, ki bi zagotovili njeno vzdržnost.

Strokovnjaki se strinjajo, da bodo posledice občutili delavci in delodajalci, medtem ko se bo vlada soočala s pritiski, da opraviči to odločitev. Potrebna je nujna revizija ukrepa in uvedba celovitih fiskalnih reform, da bi se izognili ekonomski destabilizaciji. In ko bo vse prišlo na naplatitev, kaj potem?

Zato bi bilo treba nujno razmisliti o odprtju preiskave o malomarnem delu v Vladi FBiH (še posebej, ker vemo, da so nekateri ministri za to slišali šele tik pred glasovanjem), čigar odločitev bo nedvomno vplivala na ekonomski (ne)razvoj Federacije in celoten standard. Zaradi tega bo nekdo moral odgovarjati, če nismo 'banana država'.