Ko je ultimatum dialog: Dodik v svojem vzporednem svetu

(Patria) - Ko postavimo poročila Financial Timesa in Reutersa na eno stran ter izjave Milorada Dodika na drugo, je kontrast več kot očiten.

Po mnenju relevantnih mednarodnih virov je Vladimir Putin Donaldu Trumpu na srečanju na Aljaski ponudil „mir“ izključno pod pogojem, da se Ukrajina umakne iz Donecka. V bistvu gre za klasičen ultimatum „naš pogoj za mir je vaše ozemlje“.

V Dodikovi interpretaciji pa je vse videti popolnoma drugače. Srečanje vidi kot pogum in vizijo, kot odpiranje vrat dialogu, ter vztraja, da mir ne prihaja iz ultimatov in izsiljevanj, temveč iz pogovorov. Težava je v tem, da je prav to, kar postavlja Putin, ultimatum.

Dodik sicer ni ključni akter v tej zgodbi. Njegova izjava ne spremeni ničesar v realnem razmerju moči med Moskvo, Kijevom in Washingtonom.

Toda prav v tej nepomembnosti se kaže še večji absurd, medtem ko ključni svetovni voditelji izmenjujejo sporočila, ki so v bistvu izsiljevanja, jih Dodik razlaga kot znak dialoga in pravičnosti.

To kaže ne le njegovo politično pristranskost do Moskve, temveč tudi popolno izgubo v oceni resničnosti.

Z drugimi besedami, Dodik je v tej zgodbi stranski – toda njegova reakcija je še en dokaz, da je popolnoma izgubljen v poskusu, da vsako rusko sporočilo predstavi kot mirovno vizijo, četudi je to odprt ultimatum.

(A.Č.Z.)