Ko Hrvaška ščiti begunce iz BiH: Kazniva dejanja v BiH, svoboda pri sosedih

Ante Jelavić, Faruk Balijagić, Lejla Fazlagić, Oliver Knezović so le nekateri od primerov, ki kažejo na pomanjkljivosti dvojnega državljanstva in težave med Hrvaško in BiH glede zahteve za izročitev zaradi pravosodnih postopkov, piše agencija Patria.

Zadnji primer, ki je opozoril na to posebno situacijo, je sprememba obtožnice zoper Oliverja Knezovića, ki je bil obtožen umora navijača FK Sarajevo Vedrana Puljića oktobra 2009 in ranjenja šestih oseb v Širokem Brijegu. Knezović je nekaj dni kasneje pobegnil iz pripora in zatočišče našel na Hrvaškem. Glede na to, da ima hrvaško drŽavljanstvo, po Ustavi in zakonih Hrvaška ne izroča svojih drŽavljanov drugim drŽavam, zato se je sodni postopek tam tudi začel.

Njegov primer doživlja popoln preobrat, saj je Knezović zdaj obtožen poskusa umora, čeprav ni znano koga, in povzročitve splošne nevarnosti. To je odločitev Županijskega državnega tožilstva v Splitu. Knezoviću sodijo na Županijskem sodišču v Splitu, obtožnica pa je bila spremenjena po izpovedbi izvedenca Vojina Maštruka, ki je trdil nasprotno od dveh izvedencev iz BiH, Bruna Franjića in Alije Kotarevića.

Na žalost sodišče ni dovolilo izpovedbe teh dveh izvedencev. Prej sta Franjić in Kotarević pisala sodniku Mlađanu Prvanu, s čimer sta se ogradila od trditev izvedenca Maštruka. Tudi danes vztrajata pri tem, kar sta napisala v svojem mnenju, ki sta ga sodniku Prvanu poslala v začetku maja letos. Vendar pa je sodišče sprejelo trditve izvedenca Maštruka, ki je dejal, da smrtonosni strel ni bil izstreljen s pozicije osumljenca.

Izvedenca iz BiH sta trdila nasprotno in k temu dodala dokaze ter zavrnila možnost, da ga je ubil policist, saj je tulec naboja proizvajalca Geco municije, katerega krogla je jeklena. Krogla, ki je zadela Vedrana Puljića, je rumena krogla, ki vsebuje 30 odstotkov cinka in 70 odstotkov bakra.

Jasno je, da bodo na ta na✓in odgovorni za smrt Puljića ubežali pregonu, hrvaško pravosodje pa je s tem le globlje potonilo.

To ni edini primer, ko Hrvaška ščiti begunce iz BiH. Lani je pravici (istoimenska akcija, v kateri je bilo aretiranih ve✓ oseb zaradi organiziranega kriminala) ušla nekdanja sodnica Okrožnega sodišča v Sarajevu Lejla Fazlagić. Imela je obvestilo, da je pod posebnimi preiskovalnimi ukrepi, zato je zatočišče našla na Reki. Nekaj prej je na lastno zahtevo razrešena dolžnosti sodnice. 

Tožilstvo KS je zahtevalo izročitev Fazlagićeve BiH, vendar Ministrstvo za pravosodje Hrvaške še ni sprejelo odločitve. BiH in Hrvaška imata podpisan Sporazum o izročitvi med Republiko Hrvaško in Bosno in Hercegovino iz januarja 2014. Ministrstvo RH ni obvestilo pravosodnih organov BiH o svoji odločitvi. Glede na to, da gre za kaznivo dejanje organiziranega kriminala, je pravosodje BiH od Hrvaške zahtevalo izročitev. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo pritožbo Fazlagićeve, nato pa je to potrdilo tudi Vrhovno sodišče, s čimer so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za izročitev, vendar do danes Hrvaška tega ni storila. 

Zanimiv primer je tudi z odvetnikom Farukom Balijagićem, ki ga je sarajevsko tožilstvo obtožilo spodbujanja k izvršitvi kaznivih dejanje, vklju✓no z umorom. Po tem, ko mu je sodišče ukinilo sklep o priporu, je v začetku aprila 2016 zapustil BiH in odšel na Hrvaško. Glede na to, da ima tudi hrvaško drŽavljanstvo, je Hrvaška zavrnila njegovo izročitev in mu bodo sodili v tej drŽavi. Balijagićevemu sinu Adi so sodili v Sarajevu in bil je prvostopenjsko obsojen na tri leta zapora.

Ješte ena šamar Hrvaške proti BiH je odločitev iz januarja letos, da ne bodo preganjali begunca Anteja Jelavića, nekdanjega predsednika HDZ BiH in člana Predsedstva BiH, ki ima tudi hrvaško drŽavljanstvo. Ministrstvo za pravosodje RH je v svojem dopisu navedlo, da zavračajo pravno pomo✓ po prejšnjem Sporazumu med BiH in Hrvaško, "ker je dejanje, po mnenju zaprošene drŽave, kaznivo dejanje politične ali vojaške narave". Jelavić je bil obtožen spodbujanja k podrivanju vojaške in obrambne moči ter zlorabe poloŽaja in pooblastil v primeru Herceg Bosna.

Jelavić je iz BiH pobegnil leta 2005, ko ga je Sodišče BiH obsodilo na deset let zapora zaradi nezakonitega nakupa delnic Hercegovačke banke in Hercegovina zavarovalnice s sredstvi Ministrstva za obrambo FBiH ter nenamenske porabe tega denarja. Prizivno sodišče leto kasneje razveljavi sodbo in zadevo vrne v ponovno sojenje. Za Jelavićem je bila razpisana tiralica, vendar že 12 let mirno živi v Zagrebu. Prek svojega odvetnika je sporočil, da priznava le sodišče Hrvaške.

Poleg tega, da se pravosodju BiH izmikajo begunci, in to tisti, ki očitno dobro poznajo sistem sosednje drŽave, isto počnejo tudi uradni organi. Molk pristojnih se lahko razume kot podpora beguncem, ki so Hrvaško prepoznali kot varno luko za storjena kazniva dejanja v BiH.

To pokaže tudi, da ni sodelovanja med pravosodnimi organi obeh drŽav in v konkretnih primerih je kriva Hrvaška. Morda bodo neko✓ naši politiki zmogli moči, da to tudi javno sporočijo hrvaškim uradnikom, ki BiH že dolgo obasipajo z „radikalnimi epitetami“.