JUŽNA PROTI NOVI VZHODNI INTERKONTAKCIJI Dva plinovoda v neposrednem nasprotju

Piše: Almir Bečarević

---

Glede na pomen energetske varnosti in kompleksnost energetske politike je v nadaljevanju predstavljeno stanje na trgu zemeljskega plina v BiH, s poudarkom na načrtovanih interkontekcijskih projektih.

Vprašanje podpisa meddržavnega sporazuma za Južno interkontekcijo ali za Novo vzhodno interkontekcijo je bolj kompleksno vprašanje kot samo dajanje soglasja k enemu ali drugemu dokumentu. Namreč, ta dva plinovoda sta v neposrednem nasprotju, ker predvsem nimata istega vira plina. Vir plina Nove vzhodne interkontekcije je SAMO ruski plin in sicer preko Turškega toka, ki ga v najemu z 90 % drži ruski Gazprom. Poleg najema je lastnik infrastrukture, oziroma plinovoda (razen odseka skozi Bolgarijo, ki je obremenjen s kreditom bolgarskega Bulgartransgasa) ruski Gazprom. Posebej je pomembno poudariti, da Nova vzhodna interkontekcija ni zastopana v nobenem strateškem dokumentu EnC/EU kot projekt regionalnega in/ali nacionalnega pomena, prav ta dimenzija pa zdaj dobiva svojo potrditev skozi odstop EU od ruskega plina.

Nova vzhodna interkontekcija temelji na načrtovani porabi plinskih termoelektrarn (narisanih dve), ki bi bile v prihodnosti zgrajene na trasi plinovoda in katerih lastniki bi bili spet ruska podjetja, oziroma ruski kapital. Prav tako je pomembno poudariti, da je celoten projekt Nove vzhodne interkontekcije zasnovan izključno na ruskem sodelovanju pri projektiranju in gradnji.

Poleg tega je koncept razvoja plinskega trga v Republiki Srbski zasnovan tudi na izgradnji plinovoda od Šekovića proti Vzhodnemu Sarajevu. Ta koncept temelji na povečanju transportne tarife na sistemu Sarajevo-plina Vzhodno Sarajevo, ki bi jo plačali potrošniki v Federaciji BiH, saj je splošno znano, da je plinski trg v Republiki Srbski nerazvit. Povečanje transportne tarife za Sarajevo-plin Vzhodno Sarajevo bi bilo v funkciji, da potrošniki v Federaciji BiH plačujejo oziroma financirajo razvoj plinskega trga v Republiki Srbski, glede na to, da je poraba plina koncentrirana v Federaciji BiH.

Istočasno je razvoj Severne interkontekcije BiH – HR blokiran z izgradnjo neposrednega plinovoda iz smeri Hrvaške do Rafinerije Brod, kjer je zdaj Rafinerija Brod licencirana kot dobaviteljica plina in sicer preko tankerjev (tovorniški prevoz), glede na to, da je v krogu Rafinerije zgrajeno CNG postrojenje, ki (za zdaj) oskrbuje s plinom potrošnike v Republiki Srbski. 

Tako Nova vzhodna interkontekcija kot odcep iz Šekovića in CNG iz Rafinerije Brod predstavljajo projekte, ki temeljijo izključno in SAMO na ruskem plinu, brez potenciala za kakršno koli diverzifikacijo virov zemeljskega plina. Poleg načrtovanih plinskih termoelektrarn je glavni cilj vseh teh projektov prevzem trga v Federaciji BiH, bodisi preko prevzema potrošnikov ali preko financiranja razvoja plina v Republiki Srbski preko transportne tarife, ki bi jo plačevali potrošniki v Federaciji BiH.

Absolutno ni sprejemljiva realizacija Nove vzhodne interkontekcije, ter bi poleg zavrnitve te „interkontekcije“ dodatno trebalo problematizirati plinsko povezavo na Brodu kot tudi razvoj odcepa iz obstoječega sistema v Šekovićih. Posebej opozarjam, da je povezava na Brodu zgrajena brez kakršnegakoli soglasja države (pod reko Savo pod okriljem noči), kapaciteta te povezave pa je na isti ravni kot povezava na Zvorniku.

Vse aktivnosti, ki jih trenutno vodi entiteta RS, imajo zagovornike tudi v FBiH, ki so spet v neposrednem nasprotju z aktivnostmi EU in ameriških prijateljev. Tisto, kar zagovorniki teh aktivnosti entitete RS pozabljajo, je to, da ruskega plina, kot tudi nafte, ne bo v EU, da se trenutno vodijo aktivnosti v EU, da se odvzame licenca Gazpromu za upravljanje Turškega toka. Prav tako zagovorniki projektov v RS pozabljajo, da plin ni krompir in da projekt Nova vzhodna interkontekcija stane z eno plinsko TE okoli 500 milijonov EUR in da ne obstaja noben posojilodajalec v EU, ki bi to financiral, razen samega Gazproma ali prikritega ruskega kapitala. Ne smemo pozabiti niti na to, da v primeru propada projekta BiH plača vse (tako so avtorji zamislili). Vsi projekti ruskega Gazproma v razvoj novih transportnih poti proti EU so pozabljena zgodba, razen zadnjega, to je odcep od Turškega toka proti BiH/RS.

Istočasno lahko Bosna in Hercegovina zelo težko realizira dva plinska projekta hkrati (tako Južno kot Vzhodno interkontekcijo), še posebej, ko upoštevamo oceno vrednosti obeh plinovodov in razvitost trga, ter ko v ta kontekst dodamo še dejstvo odstopa EU od ruskega plina.

Edini projekt, s katerim se diverzificirajo tako smeri kot viri oskrbovanja in omogoča integracijo plinskega transportnega sistema BiH s transportno mrežo Zahodne Evrope, je projekt Južna interkontekcija BiH in Hrvaška, ki je trenutno v najvišji stopnji razvoja. Poleg diverzifikacije smeri oskrbovanja z zemeljskim plinom bi realizacija projekta omogočila tudi diverzifikacijo virov oskrbovanja, oziroma dostop do virov plina iz LNG terminala Krk (HR), Kaspijske regije (TANAP - TAP - IAP), plinskih vozlišč EU (Alžirski, Norveški, itd.), ter dostop do skladišč plina v regiji. Opozarjam, Slovenija kupuje plin iz Alžirije, Hrvaška preko LNG terminala, Bolgarija plin iz Azerbajdžana, Italija plin iz Afrike (zmanjšala uvoz ruskega plina s 40 % na 10 %) itd, itd.

Projekt je vključen v vrsto nacionalnih strateških dokumentov, ter je v celoti usklajen z veljavnimi politikami in strategijami EU/EnC, ter regionalnimi načrti, kot je ENTSOG TYNDP, Ekonomski in investicijski načrt za Zahodni Balkan in drugi.

S tem je neizogiben sklep meddržavnega sporazuma med Bosno in Hercegovino in Hrvaško o izgradnji plinovoda Južna interkontekcija BiH in Hrvaška, ki ne bo pogojen s podpisom meddržavnega sporazuma za Novo vzhodno interkontekcijo, ob upoštevanju zrelosti projekta Južne interkontekcije in aktualne politike EU do ruske nafte in plina. 

In da ne bo pomote, avtor tega besedila ni v celoti proti ruskemu plinu, vendar upošteva realnost, ker od ruskega plina v EU ostaja samo še 9 % in se bo še naprej zmanjševalo.