Južna plinska interkonekcija in varnost oskrbe s plinom za 'hrvaško prebivalstvo' v BiH

Piše: Almir Bečarević

---

Hrvaški narodni sabor Bosne in Hercegovine je na XI zasedanju sprejel Deklaracijo, s katero je v 8 točkah opredelil svoja področja delovanja. V delu »Gospodarstvo« se je HNS dotaknil tudi Južne plinske interkonekcije na način, citiram: »HNS BiH si bo prizadeval za povečanje energetske varnosti v BiH. Južna interkonekcija plinskih transportnih sistemov Hrvaške in BiH ima strateški pomen za varnost oskrbe BiH in hrvaškega prebivalstva v BiH. 

HNS BiH bo spodbujal oskrbo iz različnih energetskih virov in smeri, vključno z naložbami v obnovljive vire energije z namenom zagotavljanja energetske stabilnosti in zaščite okolja. Nujno je izdelati energetsko strategijo, s katero bodo zagotovljeni viri, uporaba in distribucija energije ter povezava s svetovnimi energetskimi trgi. Velike podnebne spremembe kažejo na neizbežnost spremembe gospodarskega koncepta, bolj racionalen pristop pri koriščenju energije in zmanjšanje emisij škodljivih plinov ter vseh oblik onesnaževanja okolja.«

Ko pogledamo označen del, vidimo lep način izražanja in stavke, ki dajejo moč, da bo interkonekcija plinskih transportnih sistemov med BiH in Hrvaško tudi zgrajena.
Ostaja nejasno, kaj ta interkonekcija pomeni z vidika samo hrvaškega prebivalstva v BiH v primerjavi z bošnjaškim narodom v BiH? Ali je to pot, da se tudi energetski projekti in kateri koli drugi delijo po nacionalni liniji in ključu?

Z vzhoda imamo Novo vzhodno plinsko interkonekcijo, ki je pomembna za srbski narod v BiH, z juga pa imamo zdaj Južno plinsko interkonekcijo, ki je pomembna za hrvaški narod v BiH. V tej nacionalni opredelitvi plinskih interkonekcij mi zdaj manjka »bošnjaški« in »ostali« plinski projekt, da bi bilo vse nacionalno obarvano in vsi narodi zadovoljni, ker imajo svoje interkonekcije.

Če te takšne izjave ne bodo pripomogle k temu, da bodo te interkonekcije verjetno sploh zgrajene, ni pomembno, ker je bistveno, da imamo na papirju varnost oskrbe hrvaškega, srbskega ali bošnjaškega prebivalstva.

Zakaj bi bila Južna plinska interkonekcija samo v interesu hrvaškega prebivalstva, verjetno niti avtorju tega dela Deklaracije ni jasno, saj bi, če bi mu šlo kaj iz tega projekta v glavo, spoznal, da ima Južna svoj končni cilj v Sarajevu. 

V Sarajevu se v primerjavi s celotno BiH največ uporablja zemeljski plin za ogrevanje domov, zato ostaja nejasno, ali bi bilo dovoljeno, da se preko Južne ogreje tudi bošnjaški narod. Ali bi bilo dovoljeno, da se v cilju ekonomske upravičenosti celotnega projekta tudi Bošnjaki označijo kot prebivalstvo, ki ima interes za varno oskrbo z zemeljskim plinom. Ali bi moral kdo avtorjem tega dela Deklaracije pojasniti, da so morda Bošnjaki pripeljali projekt Južne do glavnega projekta, oblikovali besedilo zakona o Južni interkonekciji in podpisali vse dokumente s podjetjem Plinacro (Hrvaška), ne da bi kdaj in kje poudarili, da je projekt bošnjaškega interesa, temveč projekt v interesu BiH/FBiH in v interesu Hercegovine, Srednje Bosne, Sarajeva, na koncu pa tudi Zvornika. 

Vsi ti so gledali vse narode, poudarjali pa so ekonomsko vizijo projekta do zdaj, ko izločijo »omraženega bošnjaškega« BH-Gasa in v besedilo zakona vstavijo prijateljsko podjetje Južna plinska interkonekcija. Da bi bilo zadeva še bolj zanimiva, se zdaj v projektu Južna plinska interkonekcija ne poudarja odcep za Mostar, verjetno avtor Deklaracije bolje pozna tehnično stran projekta, saj je tako »kot da« zdaj en projekt, ko pa je odcep, pa »kot da ni«. Dejstvo, da mora biti postaja zgrajena za Mostar, da je premer cevi manjši in da je odcep poudarjen, da se Mostar označi kot pomemben možni porabnik, ni pomembno, saj je skozi interes »hrvaškega prebivalstva« Mostar očitno samoumeven.

Na koncu izražam sožalje avtorjem dela Deklaracije o Južni plinski interkonekciji, ker to ni promocija projekta, temveč poudarjanje nacionalnega skozi označevanje ozemlja (hrvaškega prebivalstva), skozi katerega naj bi plinovod potekal, ob zanemarjanju glavnega uporabnika tega plina, mesta Sarajevo.

To je pot, da Južna plinska interkonekcija nikoli ne ugleda luči sveta in le orodje, da bo Nova vzhodna interkonekcija projekt, ki je realen, pri čemer pa je Sarajevo še vedno potreben kot porabnik plina.