Just Security: EU in ZDA poskušata podkupiti etnokrate v BiH v imenu deeskalacije

Evropska unija in Združene države poskušajo "podkupiti etnokrate v Bosni in Hercegovini z naravno dediščino bosanskega naroda" v imenu deeskalacije politične situacije v državi, vendar ta taktika predstavlja "avtogol" in zato bi morale zahodne države "popraviti svoj kurs" glede BiH, pišeta politična analitika Kurt Bassuener in Toby Vogel.

V analizi z naslovom "Načrt EU-ZDA za Bosno tvega spodkopavanje novih sankcij in krepitev Putina," objavljeni na portalu Just Security, navajata, da naj bi se uradnik ameriškega State Departmenta Matthew Palmer in njegova kolegica iz Evropske unije Angelina Eichhorst naslednji teden vrnila v Bosno in Hercegovino, "še enkrat v prizadevanju, da bi odložila politični zlom, ki grozi povzročiti ponovni nasilni konflikt."

"Kljub temu očitno še naprej sledita retrogradni formuli volilnega zakona in "omejenih ustavnih reform", ki bi dodatno utrdili etnoteritorialno oligarhijo države in preprečili notranji pritisk državljanov za pravi napredek," sta ocenila.

"Neustrašen Milorad Dodik"

Spomnila sta na dejstvo, da bo njun obisk prvi po tem, ko je administracija Joeja Bidna uvedla dodatne ameriške sankcije proti članu Predsedstva BiH Miloradu Dodiku.

"Očitno neustrašen, je medtem nadzoroval parado svojih paravojaških enot 9. januarja, ob prisotnosti obsojenih vojnih zločincev, ob nezakonitem prazniku obeleževanja razglasitve neodvisnosti bosanskih Srbov, ki je sprožil začetek vojne 1992-95 v Bosni," pišeta analitika.

Nato dodajata, da so poslanci EU in nekatere države članice EU izrazili podporo sankcijam, podobnim tistim, ki so jih uvedle ZDA, vendar do zdaj niso uspeli prepričati svojih sodelavcev, da bi storili podoben korak.

"Ta ambivalentnost spremlja skupno iskanje EU in ZDA političnega dogovora, ki bi Dodika nagradil kot nacionalističnega zaveznika, bosanskega Hrvata Dragana Čovića. To bi v bistvu pomenilo de facto tretji hrvaški entitet v Bosni," trdita.

"Alarmanten" paket

Bassuener in Vogel navajata, da je evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi, ki ga imenuje kot tesnega sodelavca madžarskega neliberalnega premierja Viktorja Orbana, novembra objavil, da je dosegel napredek z "zainteresiranimi stranmi" glede takšnega paketnega sporazuma.

"Alarmantno, ta paket tudi signalizira možno umikanje od kriminalizacije zanikanja genocida in poveličevanja vojnih zločinov," opozarja ta politični analitik.

V svoji analizi pojasnjujeta, da je trenutno krizo sprožil Dodik po tem, ko je nekdanji Visoki predstavnik Valentin Inzko uvedel zakon o prepovedi zanikanja genocida in poveličevanja vojnih zločinov in zločincev, ter da je prav to razširjen pojav v "političnem okolju brez pravil" v BiH.

Varhelyi je po internem poročilu EU krivil Inzka za krizo v državi in, kot navajata Vogel in Bassuener, "popustil pod Dodikovimi zahtevami, da se zakon o negiranju genocida vključi" v paket koncesij, ki bi ga tudi "nagradil z oblastmi za razpolaganje z državno lastnino, kar je še posebej zmeden korak glede na odprtost, ki jo ustvarja za korupcijo, potem ko so Združene države pravkar dodale korupcijo v svoje obtožbe za sankcije proti Dodiku."

Problem državne lastnine

"Resnično, glede na vse oči, uprte v Dodikove secesionistične poteze – ki jih zahodni diplomati še vedno v veliki meri opisujejo kot "retoriko", kljub dejavnostim, ki so jih on in njegovi sodelavci na oblasti sprejeli, da bi jih konkretizirali – bi se zdelo, da bi lahko bilo vprašanje državne lastnine, ki je na videz neznano, veliko pomembnejše od drugih koncesij, ki jih je mednarodna skupnost predlagala v zadnjih letih: zagotovilo bi mu materialno osnovo za neodvisnost in potencialno združitev s sosednjo Srbijo," opozarjata.

"Namreč, srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki ga Združene države in EU nesprejemljivo gledata kot stabilizirajoči dejavnik na Zahodnem Balkanu in domnevno kot nekoga, ki ima obvladujoč vpliv na Dodika, je oktobra napovedal, da je cilj razveljavitev sodbe Ustavnega sodišča BiH o državni lastnini, da bi se doseglo tisto, kar želi Dodik," dodajata.

Pojasnjujeta, da je vprašanje porazdelitve državne lastnine med državo in drugimi ravnmi oblasti dolgo časa sporno in da skupaj z vprašanjem obrambne lastnine obsega dva od "5+2" pogojev, ki jih je postavil Svet za uresničevanje miru, da bi se lahko zaprl OHR, kar si želita "opstrukcionista" Rusija in Kitajska.

"Formula 5+2, po katerikoli intelektualno pošteni meri, ni niti blizu končana. Kljub temu se doseganje ciljev in pogojev 5+2 očitno vidi kot približen srednjeročni cilj za zahodne diplomate, kljub nenehnemu poslabšanju varnostne, politične in socialne situacije v BiH od takrat, ko so bili ti pogoji razglašeni pred skoraj 14 leti," trdita.

"Vučić v Dodikovem imenu"

Navedla sta Vučićevo izjavo iz oktobra, za katero trdita, da jo je izrekel "v Dodikovem imenu", da večino državne lastnine sestavljajo gozdovi, reke in kmetijska zemljišča – "masivnih 54 odstotkov ozemlja BiH je v državni lasti, od česar je 71 odstotkov gozdov."

"Ilegalne komercialne dejavnosti na tem zemljišču, kot je sečnja dreves s strani politično povezanih oseb, so bile dolgo časa prijavljene in dokumentirane. Glede na obseg te nezakonite dejavnosti že zdaj, je nemogoče verjeti, da bi odpiranje tega ozemlja entitetam, kantonov in občinam pomenilo karkoli drugega kot pospešitev ropanja in uničevanja skupne naravne dediščine in bogastva BiH," sta opozorila.

Ocenjujeta, da ima "nerazvita in manj naseljena Republika Srbska nesorazmeren delež državne lastnine" in da "ni naključje, da Dodik zdaj želi legalno dovoljenje, da razbije to naravno hranilnico."

"Komercijalni dolg, ki ga je prevzela njegova entitetna vlada, s katerim je hranil svoj patronažni stroj, bo kmalu prišel na naplato," trdita, ter dodajata, da Dodik zaradi tega potrebuje kolateral in da gozdovi, reke in druga zemljišča v BiH ponujajo prav takšno priložnost.

Navajata, da je medtem ko je Varhelyi prejšnji mesec poskušal "sladiti svoj paket" z omembo, da bi to olajšalo BiH pri privabljanju sredstev iz razvojnih skladov EU, razpoložljivi zneski bledijo v primerjavi z vrednostjo javne lastnine, ki bi bila podarjena Dodiku, njegovemu partnerju Čoviću in Bakirju Izetbegoviću s takšnim dogovorom, ki bi BiH sistem "še bolj fevdaliziral in neodgovoren".

"V bistvu EU in Združene države poskušajo podkupiti etnokrate v BiH z naravno dediščino bosanskega naroda. Vse v imenu politične lažje poti k "deeskalaciji" (kolikor iluzorno) kot soočanja z dolgotrajnim neuspehom politike in njeno sanacijo."

"Najbolj problematičen in najvrednejši Putinov zaveznik v regiji"

Varhelyijev paket, ki ga podpirajo ZDA, bi po mnenju teh analitikov v bistvu "pomiril tiste, ki grozijo miru", vendar bi morala Bidenova administracija namesto tega "poslušati državljane BiH in parlamentarce Evropske unije in Velike Britanije, ki so pozvali k popravi kursa."

"To pomeni obnovo verodostojnega odvračanja na terenu z Natovimi četami (vključno z Američani), da bi pokazali, da Republiki Srbski ne bo dovoljeno težiti k neodvisnosti in da bo vsak oblika nasilja preprečena. To prav tako pomeni prenehanje iskanja volilnih "reform", ki bi voditelje še bolj izolirale od politične in pravne odgovornosti, s čimer bi sistem postal še bolj neprepusten za državljansko pobudo."

Opozarjajo, da bi Varhelyijev paket ne samo bil v nasprotju z "najbolj hvaljenimi cilji politike ZDA in EU (boj proti neliberalizmu, korupciji in podnebnim spremembam, kot tudi odpor proti geopolitičnim nasprotnikom), ampak bi tudi koristil Rusiji."

"Nagradil bi Putinovega najbolj problematičnega – in zato najvrednejšega – zaveznika v regiji, Dodika, prav v trenutku, ko Kremlj grozi z zaostrovanjem svoje osemletne vojne v Ukrajini in zahteva ukinitev suverenosti za vrsto članic Nata in EU (zdaj vključno s Švedsko). Zaradi tega in vseh drugih zgoraj naštetih razlogov bi bil Varhelyijev paket za Združene države in EU nič drugega kot avtogol," pojasnjujeta Bassuener in Vogel.

"Zahod ima sposobnost popraviti svoj kurs"

Ocenila sta, da "Zahod ima sposobnost popraviti svoj kurs" in da, če obstaja volja za to, imajo Združene države, EU, Združeno kraljestvo in drugi zavezniki več strukturnih sposobnosti za preprečevanje nasilja in omejevanje sposobnosti nacionalističnih voditeljev v BiH, da bi povzročili trajno škodo, kot jo imajo kjerkoli drugje na svetu.

Spomnila sta na predlog baronese Arminke Helić v Domu lordov Združenega kraljestva, da bi "Združene države, EU, ZK in druge demokracije morale slediti cilju "družbena pogodba za 21. stoletje" z državljani BiH brez sodelovanja bosanskohercegovskih etnokratskih elit, kar bi odprlo prostor za inkluziven politični proces od spodaj navzgor."

"Če je Bidenova administracija, s svoje strani, iskrena v svoji želji, da se zoperstavi grožnjam ozemeljski celovitosti in suverenosti Bosne, da promovira funkcionalno in odgovorno upravo, da bi državljani BiH lahko gradili prihodnost, in da pošlje sporočilo, da se bodo Združene države uprle zastraševanju s strani retrogradnih nacionalistov, trenutna ameriška politika potrebuje radikalno preispitivanje. Osrednje točke ameriške politike bi morale biti prikazovanje solidarnosti za ponovno vzpostavitev odvračanja, kolektivno kaznovanje Dodikove eskalacije (kot so ZDA začele početi z nedavnimi sankcijami) in ustvarjanje pogojev za trajen, ne pa površinski, napredek," sta poudarila analitika.

(N1)