Ali ameriške sankcije Bošnjakom kot halucinogene gobe in neposredna pomoč Dodiku pri ustvarjanju 'srbskega sveta'?

Napisal: Rasim Belko

Ena od rešitev je tudi razpad Bosne in Hercegovine. Tako je oktobra 2011. leta v Washingtonu govoril Milorad Dodik, takrat in danes predsednik entitete RS. Od takrat do danes je Dodik deloval, mednarodna skupnost pod vodstvom Združenih držav Amerike pa mu je pomagala pri razgrajevanju Bosne in Hercegovine.

Zato zadnjih sankcij, uvedenih proti vrhu politike bosanskih Srbov, ne gre gledati drugače kot kot resno pomoč separatizmu entitete RS. Kot vse dosedanje, tudi včerajšnje sankcije ne bodo imele neposrednega vpliva na obnašanje separatističnih sil, ki so že po Daytonu nadaljevale politiko agresije na BiH, ki je bila pred Daytonom izvajana z orožjem.

A s temi silami bi se Bosna in Hercegovina nekako še spopadla, vendar se je skoraj nemogoče spopasti z 'nesposobnostjo' ameriške diplomacije, da reši bosanski vozel, v katerega se je zapletla, ko je Miloševiću podarila 49 odstotkov bh. ozemlja.

In tako pridemo do zaključka, da je ameriška diplomacija pravzaprav največji sponzor ustvarjanja, krepitve in končne odcepitve Republike srbske. Ker Armadi Republike BiH niso dovolili, da osvobodi državo, so kreatorje entitete, ki temelji na vojnih zločinih in genocidu Radovana Karadžića, Ratka Mladića in njihove spremljevalce poslali za vedno v zapor, vendar so njihovo nedelo pustili, da grozi miru in obstoju BiH.

Enako je vse od Daytona do danes tudi s sankcijami. Glede na to, da ameriška diplomacija edino funkcionalno obvladuje bošnjaško politiko v BiH, so Bošnjaki na črnih listah edini kaznovani. Tako kot je bila osvobodilna Armija RBiH edina kaznovana v pretekli vojni, ko se je podala v osvobajanje Bosne in Hercegovine. Danes so bošnjaški kadri, ki jih mimogrede uvrščajo na liste tudi zaradi domoljubnega obnašanja, kaznovani kot Armija RBiH.

Po drugi strani pa so neučinkovite ameriške sankcije srbskim in hrvaškim politikom le krepile njihovo moč znotraj teh narodov. Ker so bili ti srbski in hrvaški politiki jagnjeta za daritev na poti ustvarjanja novih držav na Balkanu - velike Srbije in Hrvaške.

Tako danes Dodiku in ekipi uvajajo nove sankcije, ki ga zagotovo ne bodo prisilile, da opusti zakone, s katerimi je na 49 odstotkih bh. ozemlja ugasil pristojnost Ustavnega sodišča BiH, pa tudi nekatere prejšnje odločitve, s katerimi je spodkopaval državo in Dayton. Dejstvo, da se sankcije uvajajo zaradi spodkopavanja Daytona, ne pa tudi zaradi rušenja državnih institucij, že veliko pove.

Z politiko neučinkovitih sankcij ameriška diplomacija prej zavestno kot nezavedno potiska RS k Putinu, ki komaj čaka priložnost, da okrepi svojo strateško prisotnost na Zahodnem Balkanu. RS mu je zagotovo najboljša rešitev glede na neizpodbitno zvestobo Dodika, pa tudi celotnega vodstva RS, vključno z opozicijo.

Ameriška diplomacija je absolutni kreator reda in političnih odnosov na Zahodnem Balkanu. Zato je nemogoče, da Washington ni seznanjen s problematiko odnosov, še posebej v Bosni in Hercegovini, ki so ji ustvarili norčav ustavni in politični sistem, nato pa dovolili, da se je razvila separatistična shema, zaradi katere se Bosna in Hercegovina danes bori za zrak.

Hkrati se je ameriška diplomacija v nasprotju z Dunajsko konvencijo neposredno vpletla v izvajanje zadnjih volitev v BiH, ustvarjajoč nekakšen nov pakt, ki ni le nefunkcionalen, ampak je državo Bosno in Hercegovino pripeljal na rob prepada in nove vojne.

Torej, ni, da ne vedo, ampak Američani in njihovi zavezniki zavestno ustvarjajo takšne politike, zato je le vprašanje, ali je njihov cilj končna delitev Bosne in Hercegovine, da Bošnjaki (večinsko muslimani) ne bi bili politični narod in ne bi imeli besede v evropski državi, ali pa je vse, kar počnejo, usmerjeno k uresničitvi nekaterih dogovorov, ki so jih ameriški odposlanci sklepali z Miloševićem in Tuđmanom.

Kakorkoli že, sankcije so za Bošnjake halucinogene gobe, ki naj bi jih umirile, s čimer se bo izvajalcem hegemonističnih del v Bosni in Hercegovini sprostil nov prostor, da dela privedejo do konca.

Težko je namreč verjeti, da Američani ne morejo odstraniti Dodika. Navsezadnje so odstranili veliko močnejše in bolj priljubljene, ko so Dodika pripeljali s tanki in ga postavili za predsednika vlade RS. Če pogledamo ameriško delovanje na širšem območju, kjer so obešali in na smrt obsodili brez sojenja, je jasno, da je Dodik lahko rešljiv.

Odgovor na vprašanje, zakaj ga ne rešujejo, skriva ključ rešitve bosanskega vozla, ki so ga prav Američani zavezali. In samo ta ključ lahko pomaga pri trajnem stabiliziranju Bosne in celotnega Balkana.

Vse drugo je labirint, v katerem se Bošnjaki izgubljajo, Bosna izginja, Srbija in Hrvaška pa si manejo roke, dokler ne uresničijo Karađorđeva.

Holbrooke je ustavil Dudakovićev pohod proti Banja Luki, zaprl Alijo, rešil Miloševića in skoraj Karadžića, zato je težko verjeti, da so pisane laži, ki jih Američani imenujejo sankcije, prijateljska pomoč Bosni in Hercegovini.

Še težje je verjeti, da prva sila na svetu, ki se spopada s Kitajsko in Rusijo, ni sposobna odstraniti svojega pešaka v Bosni in Hercegovini.

„Pamet v roke, Bošnjaki“, kot bi rekel reisu-l-ulema Husein ef. Kavazović, kajti tuja roka nikoli ni opraskala srbeža in tudi države ni naredila!