Enajst let brez predsednika RBiH Alije Izetbegovića

Danes mineva 11 let od smrti prvega predsednika Republike Bosne in Hercegovine Alije Izetbegovića. Polaganje cvetja na pokopališču Kovači s strani družinskih članov in delegacij je predvideno ob 11. uri, piše bosansko-hercegovška tiskovna agencija Patria.

IZ BIOGRAFIJE

Alija Izetbegović se je rodil 8. avgusta 1925 v Bosanskem Šamcu. Odraščal in šolal se je v Sarajevu, kjer je tudi diplomiral na pravni fakulteti. Kot pravni svetovalec je delal v več sarajevskih podjetjih. Zaradi svojih političnih opredelitev in delovanja je bil dvakrat zaprt in obsojen. V znamenitem, politično montiranem “Sarajevskem procesu” je bil kot prvoobtoženi v skupini trinajstih muslimanskih intelektualcev obsojen na 14 let zapora.
Spodbudil je ustanovitev Stranke demokratične akcije in na prvi ustanovni skupščini SDA 25. maja 1990 postal njen prvi predsednik. Po zmagi SDA na prvih večstrankarskih parlamentarnih volitvah leta 1990 je bil Izetbegović izvoljen za prvega predsednika Predsedstva Republike Bosne in Hercegovine.
Alija Izetbegović je prvi predsednik mednarodno priznane države Bosne in Hercegovine, predsednik bosansko-hercegovške države in vrhovni poveljnik bosanske armade v najtežjem obdobju njene zgodovine. Izetbegović je ustvarjalec moderne Bosne in Hercegovine.

UMIK IZ POLITIKE
Po prvih povojnih večstrankarskih volitvah leta 1996 je bil izvoljen za člana, nato pa za predsedujočega Predsedstva BiH.
Po desetih letih opravljanja funkcije člana Predsedstva BiH je zaradi zdravstvenih razlogov leta 2000 odstopil s položaja člana Predsedstva BiH. Umrl je 19. oktobra 2003.

Avtor je več publicističnih del in študij ter knjig “Islam med vzhodom in zahodom”, “Problemi islamskega preporoda” in “Islamska deklaracija”. Te knjige so prevedene v več jezikov in objavljene v več državah. Leta 1999 je objavil knjigo “Moj pobeg v svobodo”, leta 2000 pa knjigo “Spomini” (avtobiografski zapis). Leta 2004 so bila objavljena zbrana dela Alije Izetbegovića v 10 zvezkih.

NAGRADE IN PRIZNANJA

Prejel je vrsto priznanj in nagrad, kot sta nagrada kralja Fejsala, medalje Centra za demokracijo iz Washingtona, najbolj vpliven španski časnik, madridski “El-Mundo”, pa je leta 1995 izbral Alijo Izetbegovića za osebnost leta na svetu. Univerza Marmara v Istanbulu mu je leta 1997 podelila naziv častnega doktorja pravnih znanosti za prispevek k varovanju človekovih pravic, vzpostavitvi miru, pa tudi kot uglednemu pravniku. Na forumu v Kran Montani leta 1998 je prejel prestižno nagrado za spodbujanje človekovih pravic.

USTANOVLJEN MUZEJ

Muzej “Alija Izetbegović” je bil odprt ob 4. obletnici smrti predsednika 19. oktobra 2007. Skozi vrsto fotografij, osebnih predmetov prvega predsednika Predsedstva Republike Bosne in Hercegovine prikazuje lik in delo osebnosti, ki je zaznamovala pomemben del sodobne zgodovine Bosne in Hercegovine.

V stalni postavitvi muzeja imajo obiskovalci priložnost videti tudi osebne predmete Alije Izetbegovića: uro, očala, baretko in odlikovanja, pa tudi vojaško uniformo, ki jo je nosil ob začetku agresije na BiH. Na stotine turistov z vseh koncev sveta je obiskalo ta muzej.

DRUGI O IZETBEGOVIĆU

Bill Clinton, nekdanji predsednik Združenih držav Amerike, v svoji knjigi “My Life” večkrat govori o predsedniku Aliji Izetbegoviću, ki ga opisuje kot “vodilnega muslimanskega politika”. Na kratko opisuje dva Izetbegovićeva obiska v Beli hiši, od katerih je bil prvi 26. marca 1993, ko se je Izetbegović srečal s podpredsednikom Al Gorem. Ta obisk je pomemben tudi zaradi dejstva, da je bil svetovalec podpredsednika Al Gora za nacionalno varnost Leon Fuerth zadolžen za izvajanje sankcij proti Zvezni republiki Jugoslaviji. Med drugim obiskom Izetbegovića v Beli hiši 8. septembra 1993, Clinton navaja, da je Izetbegović poudaril svojo “zavezanost mirovni rešitvi, ki bo pravična do bosanskih muslimanov. Če bo do rešitve prišlo, je iskal mojo obljubo, da pošljem sile Nata, vključno z ameriškimi četami, da jo izvedejo v BiH.”

Glede Daytonskega sporazuma Clinton piše, da so “naši napori neizmerno podprti... s pogumom in nepopustljivim zavračanjem Izetbegovića in njegovih sodelavcev, da se predajo pred agresijo bosanskih Srbov.”

Nekdanji pomočnik državnega sekretarja za Evropo in glavni ameriški pogajalec v Daytonu Richard Holbrooke je za predsednika Izetbegovića dejal, da je oseba, ki je ohranila “idejo Bosne” pod težkimi okoliščinami, kar je predstavljalo njegovo odločnost in da brez njega Bosna ne bi preživela. Izetbegovića opisuje kot nekoga, ki je v življenju trpel, in da se je ta izkušnja odrazila na njegovi percepciji ljudi in dogodkov.

V Narodnem gledališču Sarajevo ob 19:30 bo potekala tudi slovesna podelitev nagrade Isa-beg Isaković posthumno prvemu predsedniku RBiH Aliji Izetbegoviću zaradi pomena njegovih dosežkov pri ohranjanju multietničnosti in multikulturnosti skupnosti.