Eden največjih Bosancev v zgodovini: 128 let od rojstva Isaka Samokovlije

Na današnji dan pred 128 leti se je rodil eden največjih bosansko-hercegovskih književnikov Isak Samokovlija, avtor del z bosansko-judovsko tematiko, piše agencija Patria.

Po poklicu je bil zdravnik. Živel je v Goraždu, Fojnici in Sarajevu. Isak Samokovlija se je rodil v Goraždu, takrat del Avstro-Ogrskega cesarstva, 3. septembra 1889, v družini sefardskih (španskih) Judov.

Njegova družina se je priselila iz Samokova v Bolgariji, po čemer so dobili priimek Samokovlija. Po otroštvu, preživetem v Goraždu, je odšel v Sarajevo in končal prvo gimnazijo ter študiral medicino na Dunaju. Po študiju je Samokovlija delal kot zdravnik v Goraždu, Fojnici in Sarajevu.

Svojo prvo povest »Rafina avlija« je objavil leta 1927, dve leti kasneje pa je izšla prva zbirka povesti »Od pomladi do pomladi«, v založbi Skupine sarajevskih književnikov.

Začetek druge svetovne vojne je pričakal v bolnišnici Koševo v Sarajevu, kjer je bil vodja enega oddelka. Kmalu je dobil odpoved in bil prisiljen nositi rumeni trak z Davidovo zvezdo, s katerim so nacisti označevali vse Jude. Po razglasitvi NDH so ga zaprli ustaši, kasneje pa so ga premestili v begunjsko taborišče na Alipašinem mostu v Sarajevu.

Spomladi leta 1945 mu je uspelo pobegniti pred ustaši, ki so ga siloma vodili s seboj, in se je skrival do osvoboditve države. Po koncu druge svetovne vojne je zasedal različne položaje v bosansko-hercegovskih in jugoslovanskih književnih krogih.

Urejal je književno revijo »Brazda« od leta 1948 do 1951, po tem pa je bil do smrti urednik v založbi »Svjetlost«. Njegovo književno delo je močno vplivalo odraščanje ob reki Drini v Goraždu.

Ivo Andrić ga je poimenoval za enega najboljših pisateljev, ki jih je Bosna in Hercegovina dala, Meša Selimović pa je dejal, da je Samokovlija, če izvzamemo Andrića, najboljši bosanski pripovednik po Kočiću.

Isak Samokovlija je umrl 15. januarja 1955 v Sarajevu. Pokopan je na starem judovskem pokopališču na strmem pobočju Trebevića.

Njegova najbolj znana dela so: »Od pomladi do pomladi« 1929; »Nosač Samuel«, 1946; »Solomonovo pismo«, 1949; »Hanka« (drama); »Modra Judinja« (drama); »On je nor« (drama); »Fuzija« (drama); »Sled življenja«; »Đerdan«; in »Zgodba o radostih«.