Je li Sirija v sosedstvu: Strategija deminiranja zahodnega Balkana

Pogovor Merklove z Vučićem je bil edini pravilen evropski odgovor na spopade v Siriji. To je bil pomiritev Zahodnega  Balkana z neposrednim in odprtim dialogom s srbskim voditeljem, ki ima očitno bližino s Putinovo politiko. Vučić je to potrdil v enem intervjuju, po vrnitvi v Srbijo.

Po srditih udarcih na Sirijo bi bilo z ruske strani strateško logično razširiti spopad in ga vsiliti ameriškim zaveznikom v Evropi. Za zdaj so Evropejci nevtralni, ne glede na sodelovanje Francije v teh udarcih. Evropa je vendarle pokazala zadržanost in občutljiv odnos do Rusije. Vprašanje je, koliko bo to pomagalo. Pravzaprav nihče do zdaj ne pozna niti načrtovanih razsežnosti niti končnih ciljev tega vendarle nepričakovanega spopada, v katerem se dve veliki sili konfrontirata, večinoma v tuji državi in z življenji drugih.

Opozorila za Balkan prihajajo že dneve.

Ameriški general Wesley Clark je najprej v avtorskem komentarju, objavljenem v časniku The Washington Post, opozoril, da je Balkan pred eksplozijo.

Pozval je k nujnemu odzivu Zahoda za zaščito regije pred, kot je dejal, uničujočim vplivom Rusije, Turčije, pa tudi Kitajske ter oseb in organizacij, ki novačijo za sodelovanje v terorističnih organizacijah.

- Da bi bile stvari še slabše, regija trpi zaradi zanemarjanja s strani sil, ki so bile ključnega pomena za prekinitev vojn na območju nekdanje Jugoslavije. Ker so ZDA verjele, da prihodnost Balkana leži v članstvu v EU, so odgovornost za stanje v tej regiji v veliki meri prepustile Bruslju. Toda politička inertnost EU je pustila BiH, Srbijo, Kosovo, Makedonijo in Črno goro čakati predolgo. In medtem ko ZDA in EU spita, drugi delujejo – je opozoril Clark.

- Na voljo imamo veliko instrumentov, da odvračamo Balkan od plazečega se gibanja proti nestabilnosti. Zagotovimo, da se ogromna naložba, ki smo jo naredili v turbulentni regiji (uspeh ameriške politike v mirovnih procesih, op.a.), ne poruši zaradi naših prepiranj. Moramo obnoviti svojo zavezanost uspehu zahodnega Balkana. Moramo pomagati drhtečim demokracijam te regije, da dosežejo svoj polni potencial – je zaključil Wesley Clark v avtorskem besedilu za The Washington Post.

Toda že včeraj je 'New York Times' objavil analizo, v kateri piše, da je Balkan, ''zibelka prve svetovne vojne'', in da bo postal ''bojišče v tem, kar se zdi kot nova hladna vojna''.

Rusija, opozarjajo analitiki, širi svoj vpliv in povečuje medetnične napetosti v državah, ki upajo na vstop v Evropsko unijo, kot sta Bosna in Hercegovina, Srbija in druge. Vmešavanje Rusije je že spodbudilo Bruselj k oživitvi načrtov za širitev, ki jih je praktično postavil v mirovanje. Poleg tega tudi Washington ponovno usmerja pozornost na tveganje za svoje članice Nata na območju Balkana, med katerimi je tudi Hrvaška.

V novi raziskovalni študiji za Evropski svet za zunanje odnose Galeoti piše, da ''Rusija gleda na Balkan kot na bojišče v svoji politični vojni'', s poskusom ''odvračanja pozornosti in ustvarjanja nestabilnosti''. Charles Kupchan, nekdanji direktor oddelka za Evropo Sveta za nacionalno varnost pod predsednikom Barackom Obamo, pravi, da ''Rusi izkoriščajo zadnji del zahodne Evrope, ki je še vedno politično disfunkcionalen'', določen material za pogajanja z Evropsko unijo...

Bosna in Hercegovina, država, ki je bila raztrgana in nato ponovno sestavljena po vojni, je še vedno krhek konstrukt, obremenjen s korupcijo, šibkim vodstvom ter etničnimi oziroma nacionalističnimi napetostmi med skupnostmi, in je v bistvu metafora celotnega Balkana, piše 'NY Times'.

Ena od glavnih žariščnih točk, ki jih Rusija poskuša izkoristiti, opaža Kupchan, je pobuda predsednika Republike Srbske Milorada Dodika za razpis referenduma o neodvisnosti tega polavtonomnega entiteta BiH, je napisal New York Times.

Najučinkovitejši evropski odgovor za pomiritev Balkana smo čakali skozi evropske sankcije Miloradu Dodiku, najbolj glasnemu vojaškemu hujskaču na evropskih tleh. Še vedno čakamo ta odgovor, ne glede na kakofonijo okoli teh prvih udarcev in napetosti, ki so jih ti udarci povzročili v svetovni javnosti.

Na koncu vsi domači izpostavljeni politični in vojaški analitiki trdijo, da udari na Sirijo ne bodo na noben način prizadeli Balkana, tudi ne BiH. Koliko imajo analitiki prav – bomo videli.

Balkanska in še posebej bosanska ležernost in neznosna lahkotnost sklepanja sta lahko zelo resna blagovna znamka. Ta blagovna znamka deluje po sistemu, kako bomo – lahko bomo. / S. Omeragić/