Je li Dodikovo vrijeđanje Murphyja in veleposlaništva ZDA dogovorjeno: Kdo lahko prenese toliko žalitev, ne da bi se odzval?

Piše: Rasim Belko

Spomnim se ga še iz časov, ko je bil vztrajen poslanec svojih prejšnjih šefov. Danes poskuša igrati nekoga velikega in misli, da še vedno živi v času, ko je gradil svojo kariero s servilnim podaništvom. (december 2022)

Nismo prekinili sodelovanja z Ameriko, ampak z Ameriškim veleposlaništvom in veleposlanikom. Ne poslušam glasbe kot ameriški veleposlanik. Vse, kar je rekel, je absurdno. Mislim, da sta on in osebje veleposlaništva proti srbskemu narodu. Ko govori o zakonih o klevetanju, govori o organih, ki nadzorujejo sodišča, in oni jih nadzorujejo. Poskušal je sanirati situacijo, ki jo je sam povzročil. Ko trdi, da premoženje pripada Bosni in Hercegovini, je to za nas udarec na našo suverenost, premoženje pripada Republiki Srpski in tako bo ostalo, ne glede na to, ali mu je ta veleposlanik všeč ali ne. Spoštujemo ameriški narod in Ameriko, vendar ne spoštujemo takšnih spletkarjev. Premoženje ne bo na dnevnem redu. Premoženje pripada nam. (marec 2023)

Vprašanje je, kdaj laže in kdaj govori resnico. Kdo mu bolj verjame in njegovi zgodbi? Izkazal se je kot navijač za “muslimane” v BiH in tu ni nobenega dvoma. Ni tisti, ki bi ga bilo mogoče poslušati in upoštevati njegove pripombe (junij 2023).

Salvo žalitev in posmehljivih groženj veleposlaniku ZDA, ključni sili v Bosni in Hercegovini, Michaelu Murphyju, je namenil predsednik RS Milorad Dodik.

Ena takšna je prišla danes: “On je navaden zlobnež, ki poskuša tukaj izživeti svojo frustracijo. Nedorastel in neodrasel, ne vem, kaj je že, nezrel v političnem smislu. On je tisti, ki danes zbira sodnike in tožilce in edini je podprl (visokega predstavnika v BiH, Christiana) Schmidta”.

In če bi to napisali, ne da bi vedeli, od koga je in komu je namenjeno, bi na prvi pogled mislili, da Putin govori o nekem uradniku ameriške administracije srednjega ranga, ne pa predsednik majhnega entiteta v Bosni in Hercegovini ameriškemu veleposlaniku.

Boljšega odgovora na silne Dodikove odgovore ni bilo, morda kakšno sporočilo in to je to. In ni dvoma, da lahko Murphy z mesta, s katerega deluje, Dodiku “zavrne vrat” do te mere, da začne navijati za Ameriko in ne za Rusijo.

Toda ne bo in v odgovoru, zakaj ne, leži ključ kontinuitete kriz v Bosni in Hercegovini. Žalil je Dodik tudi Murphyjeve predhodnike, vendar reakcije prav tako ni bilo.

Zato se ali veleposlaništvo ZDA in State Department bojijo Dodika, ga v strahu obravnavajo kot enakopravnega, pa enakopraven ni, ali pa je v igri nekaj veliko večjega.

Ameriško veleposlaništvo je v preteklosti zlahka discipliniralo separatiste, redki so bili tako drzni, da bi šli v frontalni napad tako na veleposlanika kot na veleposlaništvo. Res je, da je Murphy pokazal tudi zdaj, ko se je lotil razbijanja SDA, da bi njegov projekt vstopil v oblast z Dodikom.

In v tej dejanskosti se morda skriva razlog njegove molčečnosti na vse večje Dodikovo “lajanje”.

Dogovor bi lahko šel v smeri, da Dodik napada in žalijo, kolikor hoče, dokler dela v smeri, ki so jo daleč od oči javnosti ustvarili in podpisali. Skorajda ni več skrivnost dejstvo, da bi Američani najraje rešili Bosno in Hercegovino s cepitvijo, saj bi se tako rešilo postjugoslovansko, bosansko, srbsko, hrvaško in bošnjaško (muslimansko) vprašanje.

In Dodik vse bolj odločno deluje v tej smeri, pa ga nihče več, razen sporočil v stilu Denisa Bećirovića, ne poskuša ustaviti. Razširil je krila separatista iz Laktašev, kot da mu Murphy z odobravanjem lajanja na prvo svetovno silo daje resničen veter v ta krila.

Kajti, ko vas nekdo javno imenuje smrad, vsaj začutite tisto človeško nelagodje, razen če gre za dogovorjeno žaljenje, potem pa veste, da tako ne misli!