JD Vance in Rubio proti izraelskemu načrtu o aneksiji Zahodnega brega: 'Ogroža mirovni dogovor'

(Patria) - Podpredsednik ZDA JD Vance in ameriški državni sekretar Marco Rubio sta ostro kritizirala potezo izraelskega parlamenta, ki je simbolično sprožil proces aneksije okupiranega Zahodnega brega, poroča BBC.

Najbolj desničarski poslanci Knesseta so včeraj dali predhodno soglasje predlogu zakona, ki bi izraelsko zakonodajo razširil na to območje, ki ga Palestinci štejejo za del prihodnje neodvisne države.

Ob koncu svojega obiska v Izraelu je Vance to potezo označil za »zelo neumno politično potezo«. Rubio je pred prihodom v Izrael opozoril, da bi aneksija lahko ogrozila načrt predsednika Donalda Trumpa za končanje konflikta v Gazi.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je potezo ocenil kot »namerno politično provokacijo opozicije z namenom povzročiti razdor«.

V sporočilu njegovega urada je navedeno, da Netanjahujeva desna stranka Likud in njeni ultraortodoksni koalicijski partnerji niso glasovali za predlog zakona, »razen enega nezadovoljnega člana Likuda, ki je bil nedavno razrešen s položaja predsednika parlamentarnega odbora«.

»Brez podpore Likuda ti zakoni težko kje napredujejo,« je dodano v sporočilu.

Izjava je bila objavljena v angleščini, potem ko so novinarji vprašali Vancea o glasovanju, preden se je vkrcal na letalo na letališču Ben Gurion v Tel Avivu.

- Če je bil to politični trik, je bil zelo neumno političen trik in me osebno žalosti. Zahodni breg Izrael ne bo pripojil.

Politika Trumpove administracije je, da se to ne bo zgodilo, in to bo ostala naša politika. Če ljudje želijo izvajati simbolna glasovanja, lahko to počnejo, vendar s tem zagotovo nismo zadovoljni – je dejal Vance.

V intervjuju za Time je Trump dejal, da do aneksije ne bo prišlo, ker je dal besedo arabskim državam, in dodal, da bi »Izrael izgubil vso podporo ZDA, če bi se to zgodilo«.

Izrael je od leta 1967 zgradil okoli 160 naselij na okupiranem Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu, kjer danes živi okoli 700.000 izraelskih Judov, medtem ko na tem območju živi tudi okoli 3,3 milijona Palestincev.

Po mednarodnem pravu so ta naselja nezakonita, kar je lani potrdilo tudi svetovalno mnenje Meddržavnega sodišča pravice.

Čeprav je Netanjahu v preteklosti govoril v prid aneksiji delov Zahodnega brega, do zdaj ni sprejel konkretnih korakov zaradi tveganja, da bi s tem poslabšal odnose z ZDA, ključnim zaveznikom Izraela in arabskimi državami, ki so v zadnjih letih normalizirale odnose z Izraelom.

Ultranacionalistične stranke iz njegove vladajoče koalicije so večkrat zahtevale popolno aneksijo, vendar je trenutni predlog zakona prišel od poslanca izven vlade.

Predlog je bil sprejet s tesno večino 25 proti 24 glasov, ni pa jasno, ali ima dovolj podpore, da bi bil izglasovan v 120-članskem Knessetu. Premier ima možnost, da ga odloži ali blokira.

Predlog zakona gre zdaj v obravnavo v parlamentarni odbor za zunanje zadeve in obrambo ter bi moral opraviti še tri branja, da bi postal zakon.

Palestinsko ministrstvo za zunanje zadeve je potezo izraelskega parlamenta obsodilo in sporočilo, da »Izrael nima suverenosti nad palestinskim ozemljem«.

Rubio je pred odhodom v Izrael izjavil, da bi bila aneksija »kontraproduktivna« za Trumpov mirovni načrt za Gazo in ponovil ameriško nasprotovanje takšni potezi.

- Predsednik je jasno povedal, da to trenutno ni nekaj, kar bi podprli. Menimo tudi, da to ogroža mirovni dogovor – je dejal Rubio.

Njegov obisk sledi prihodom Vancea in dveh ameriških odposlancev, Steva Witkoffa in Jareda Kushnerja, medtem ko Trumpova administracija poskuša sprožiti drugo fazo svojega 20-točkovnega mirovnega načrta za Gazo.

Prva faza, ki vključuje prekinitev ognja, delno umikanje izraelskih sil in povečanje humanitarne pomoči, je začela veljati na začetku meseca. Čeprav se obe strani medsebojno obtožujeta kršitev, se sporazum za zdaj izvaja.

Rubio je izrazil zmeren optimizem, da se bo premirje obdržalo: »Vsak dan obstajajo grožnje, vendar mislim, da smo pred načrtom in dejstvo, da smo vzdržali ta vikend, je dober znak.«

Druga faza načrta predvideva vzpostavitev začasne vlade v Gazi, namestitev mednarodnih mirovnih sil, umik izraelskih čet in razorožitev Hamasa.

Vojna v Gazi se je začela 7. oktobra 2023 z napadom Hamasa na jug Izraela, v katerem je umrlo okoli 1.200 ljudi, 251 oseb pa je bilo ugrabljenih.

V posledičnem konfliktu je umrlo več kot 68.000 Palestincev, po podatkih Ministrstva za zdravje pod upravo Hamasa, ki ga Združeni narodi štejejo za verodostojnega.