Javnost je pričakovala odgovore, tožilstvo in MUP KS pa so jih izgubili, ko je padla podmena 'kriv je voznik'!

Napisal: Rasim Belko

Od vodilnih kadrov tožilstva in MUP KS se je pričakovalo več informacij, dobili pa smo ponovitev znanih splošnih elementov preiskave, ki smo jih že vsi prežvečili, ne da bi nam ti elementi ponudili kakršen koli odgovor. Konferenca za medije glavne tožilke KS Melihe Dugalija in komisarja MUP KS Fatmira Hajdarevića očitno ni bila sklicana, da bi državljani, ki so večkrat stopili na ulice, dobili jasnejšo sliko, kaj se je zgodilo, v katero smer gre preiskava, kdo bi lahko bili krivci.

Kakšna je bila vloga komisarja Hajdarevića na konferenci za medije, bo ostalo neznano, saj tisto, kar je prebral s papirja, ni bilo zanimivo ne prisotnim novinarjem ne celotni javnosti.

Od glavne tožilke Dugalija smo slišali marsikaj, a nič bistveno pomembnega, saj je pojasnjevala, česa ne more povedati, kako je bila sprožena preiskava, v katerih smereh, katera naročila so bila izdana… Ta vprašanja bi morala pojasnjevati svojim nadrejenim, nas pa zanima, koliko je preiskava njenih tožilcev blizu razkritja resnice o vsem.

Tožilka Dugalija bi morala vedeti, da javnost v Sarajevu in Bosni in Hercegovini ne zanimajo podrobnosti o tem, kako delajo, da javnost v BiH ni sodišče, ki bi ocenjevalo zakonitost dokazov, temveč ta javnost stremi ne le k nepravici in možnosti, da bo nesreča s tramvajem ostala še eno nerešeno umor, hudo ranjavanje, temveč javnost stremi k možnosti, da se nam takšna nesreča ponovi, morda z še hujšimi posledicami.

Vse, kar smo vedeli dva dni po nesreči, nam je Dugalija ponovila 13. dan, z obilo ugotavljanja, da nekaj delajo, izjemajo, naročajo, zaslišujejo, izvedenci ocenjujejo…

Tako je glavna tožilka KS o osumljenosti voznika tramvaja in predlogu za pripor dejala: „Sklicevali smo se na dokaze v tistem trenutku in izjave izvedencev v tej fazi, na podlagi tega smo prišli do kvalifikacije.“ Spomnimo, tožilstvo KS je na podlagi njim znanih dokazov in ocen izvedencev obtožilo voznika tramvaja, da je tramvaj uporabil kot orožje z namenom povzročiti nesrečo. Oni to drugače kvalificirajo, vendar je to oblika terorizma.

Sodišče je to gladko zavrnilo, ker so izvedenci v nasprotju, sodeč po tem, da Dugalija danes ni ponudila dokazov, o katerih govori, pa to meče dvom na delo tožilstva KS in preiskavo, ki še nikamor ni pripeljala. Dejstvo, da še niso zaslišali direktorja Grasa, ker ne vedo, ali ga zaslišati kot pričo ali kot osumljenca, je potrditev dvomov v politično primernost preiskave, ki po vsej verjetnosti ne želi obremeniti svojih političnih pokroviteljev.

Vse dvome je najbolje ponazorila Dugalijina izjava: „Stav javnosti se je tudi spreminjal.“ Ali prevedeno, tožilstvo KS bolj skrbi, kaj naj bi se spreminjal stav javnosti, čeprav ne vem v katero smer, ne pa jih skrbi, da so skoraj poslali v pripor človeka s kvalifikacijo, ki ni upravičena, z dokazi in ocenami, ki so v nasprotju in po odločitvi kantonalnega sodišča očitno ne držijo.

En primer natančno prikazuje razliko v pomenu preliminarnih rezultatov preiskave. V Sarajevu so tožilci na preliminarnih rezultatih preiskave predlagali pripor za voznika, ti rezultati pa jim niso bili pravilni in to je sodišče ugotovilo. V Španiji so dva dni po nesreči 18. januarja 2026. leta preliminarni rezultati pokazali jasne vzroke nesreče.

Torej, Španci niso aretirali voznika, njihovi izvedenci niso ocenjevali, kot jim je bilo rečeno, niti njihovi preiskovalci niso preiskovali nečesa, kar bi moralo potrditi nečigavo zgodbo. Tožilci v Španiji so se ukvarjali z iskanjem dokazov in resnice ter v samo dveh dneh dosegli rezultate.

V Sarajevu se vsi v verigi odgovornih za preiskavo in ugotavljanje resnice ukvarjajo s tem, kako najti način, da se resnica nikoli ne izve, saj je veliko tistih v verigi, ki bi jim takšen epilog ustrezal.

Medtem ko smo gledali transparente mladosti, na katerih so žrtve sistema, ki niso dočakale pravice in resnice, je prišlo do nesramne in hinavske reakcije Združenja tožilcev FBiH, ki vsako kritiko pretvarjajo v „napad na pravosodje“.

„Združenje tožilcev FBiH daje polno podporo kolegom, ki vsakodnevno delajo na zaščiti pravic državljanov in boju proti kriminalu. Tožilci igrajo ključno vlogo pri ohranjanju pravice in spoštovanju zakonov, njihova neodvisnost od političnega vpliva pa je bistvenega pomena,“ navajajo tožilci Federacije, vendar ne odgovarjajo, kako imamo toliko nerešenih predmetov, nerazjasnjenih smrti.

Ti tožilci ne sprašujejo svojih sarajevskih kolegov, zakaj nihče ne ocenjuje tramvaja, ki je iz nepojasnjenih razlogov sodeloval v nesreči na Ilidži, priče tega dogodka pa trdijo, da če ne bi bilo tramvaja spredaj, bi bilo še slabše kot na Marijinem Dvoru. Toda vsaka kritika jim je enaka napadu na pravosodje.

In zato, ko povzamemo poskus obveščanja javnosti o preiskavi, ki se tiče pravice, pa tudi naše varnosti v javnem prometu, je povsem jasno, da javnost ni dobila odgovorov, ker jih je tožilstvo in MUP KS izgubil, ko je padla podmena „kriv je voznik“.

Postavlja se tudi enostavno vprašanje, ali bo smrt Erdoana Morankića, stradanje Elle Jovanović in drugih poškodovanih postalo še en desetletni predmet, v katerem je preiskava obtičala v trikotniku policije, politike in tožilstva. Za zdaj je to edina vidna sled!