Japonska in Srbija: Dva različna sveta pri soočanju z zločinskimi režimi

Piše: Haris Ljevo

Japonska je danes obeležila 72. obletnico atomskega napada na Nagasaki, v katerem je umrlo več kot 75.000 ljudi.

Le tri dni prej so Japonci počastili tudi žrtve prvega atomskega napada na mesto Hirošima. Zaradi sevanja in hudih bolezni, ki so se razvile, je število ljudi, ki so umrli zaradi posledic atomskih bomb, doseglo 450.000, od tega je bilo 292.325 žrtev iz Hirošime in 165.409 iz Nagasakija.

Devetega avgusta 1945 ob 11. uri in dveh minutah je eksplozija atomske bombe, odvržene na Nagasaki, uničila 80 odstotkov zgradb, med njimi tudi znamenito katedralo Urakami.   

Dva napada sta Japonsko prisilila v predajo, kar je storila 15. avgusta 1945 s podpisom kapitulacije, s čimer se je končala druga svetovna vojna.

Obeleževanje obletnice atomskih napadov na Hirošimo in Nagasaki poteka v dneh, ko obeležujemo tudi obletnico vojaške akcije Nevihta na Hrvaškem, kar je idealna priložnost, da vidimo, kako se s preteklostjo soočajo ljudje v civiliziranem svetu in mi na Balkanu.

Za razliko od Japoncev, ki so se naučili lekcijo iz svoje temne preteklosti, politični voditelji na teh prostorih, predvsem v Srbiji, katere režim je najbolj odgovoren za vojne v devetdesetih letih v nekdanji Jugoslaviji, še vedno nimajo moči, da bi se soočili z napakami iz preteklosti, zato ves trudijo, da bi krivdo prevalili na druge.

Čeprav je srbski režim najbolj odgovoren za trpljenje Srbov na Hrvaškem in njihov beg v Srbijo, sta srbski predsednik Aleksandar Vučić in predsednik RS Milorad Dodik ob obeleževanju obletnice pregnanstva krajiških Srbov v Veterniku pri Novem Sadu poslala zelo vnetljiva sporočila, v katerih sta dejala, da „Srbov nihče več nikoli ne bo poniževal“.

Če je kdo Srbe toliko ponižal, potem je to politika, ki sta jo zagovarjala in jo še vedno zagovarjata Vučić in Dodik. Pusta obljuba o življenju vseh Srbov v eni državi je stala več kot 200.000 krajiških Srbov pregnanstva iz lastne dežele, takšna politika pa je povzročila tudi trpljenje stotisočev državljanov na teh prostorih, vrhunec pa je bil genocid v Srebrenici.

Japonska je bila v drugi svetovni vojni na strani fašizma, odvržene atomske bombe in trpljenje japonskih civilistov pa so bila cena, ki so jo japonski državljani plačali za napake svojega takratnega režima.

Današnja japonska politika, kljub tolikim žrtvam, ne prenaša krivde na preostali svet, temveč se uči lekcijo, da se jim takšna usoda nikoli več ne ponovi.

- Kot edina država na svetu, ki je med vojno utrpela atomsko bombardiranje, pozivam japonsko vlado, naj ponovno premisli politiko zanašanja na jedrski dežnik in se čim prej pridruži sporazumu o prepovedi jedrskega orožja – je dejal župan Nagasakija Tomihisa Taue na komemoraciji.

Župan Nagasakija nikogar ne grozi in nikogar drugega ne krivi za trpljenje svojih someščanov, temveč ima le en cilj – prepoved jedrskega orožja. Taue ve, da bi nadaljnji razvoj jedrskega orožja v prihodnosti lahko prinesel le trpljenje nekomu, spet Japoncem ali nekomu drugemu. Ni pomembno.

- Kot država, ki je bila agresor na svoje sosede in katere režim je izvedel genocid nad našimi sosedi, želimo s tega mesta sporočiti, da smo se nekaj naučili iz naše preteklosti in da bomo v prihodnosti storili vse, da se kaj takšnega nikoli več ne zgodi.

Mogoče bomo nekoč dočakali, da se bo kakšen predsednik ali premier Srbije na takšen način obrnil na zbrane na kakšnem shodu.

Daleč smo mi od Japonske, a morda bo nekoč prišel ta trenutek.