Janusz Bugajski: Cilj referenduma je spodkopati Ustavno sodišče BiH

Ne glede na to, ali bo načrtovani referendum o ustavi v Republiki srbski potekal ali ne, je jasno, da vodstvo v Banja Luki izkorišča vsako priložnost kot spodbudo za pridobitev večje suverenosti, piše kolumnist Jutarnjega lista, Janusz Bugajski, prenosi Patria.

Predsednik Milorad Dodik kalkulira, meni Bugajski naprej, da bo entiteto popeljal do samostojne države, preden zapusti politično sceno. Načrtovani referendum ima za cilj spodkopati Ustavno sodišče BiH, predvsem pa legitimirati samoopredelitev srbskega entiteta. Banja Luka želi, da se Dan RS še naprej praznuje 9. januarja, kljub dejstvu, da je bil ta datum razglašen za neustavnega in diskriminatornega za nesrbe.

- Navajajo se različni razlogi za možno odložitev referenduma. Dodik bi lahko vztrajal, da se plebiscit izvede, ko se bodo vse stranke bosanskih Srbov končno odločile zanj, da bi zagotovil soglasje. Nekatere srbske opozicijske stranke, vključno z nekaterimi Dodikovimi političnimi zavezniki, nasprotujejo referendumu. Nekateri opazovalci menijo, da bo Dodik popustil pod naraščajočim mednarodnim pritiskom. Uradniki EU in ZDA so ga opozorili, da bi referendum lahko veljal za nelegitimnega in vodil do finančnih sankcij proti njemu, članom njegove družine in nekaterim njegovim podpornikom – pravi Bugajski in nadaljuje:

- Vendar pa je eden najmočnejših dejavnikov prepričevanja za Dodika vloga, ki jo igra Srbija. Srbski predsednik Tomislav Nikolić in premier Aleksandar Vučić sta se vzdržala odprte podpore izja-vljanju. Banja Luka bi brez podpore Beograda ostala osamljena v regiji.

Analitiki tudi ugibajo, ali bi odpoved referenduma pomenila konec Dodikove politične kariere. Večja je verjetnost, da bo Dodik organiziral dramatičen končni umik s politične scene z referendumom o neodvisnosti, da bi zagotovil, da za seboj pusti zgodovinsko dediščino.

Da bi demonstriral svoje nacionalistične verodostojnosti in ponovno zagotovil priljubljenost pred lokalnimi volitvami 2. oktobra, je Dodik napovedal novo pobudo za ukinitev Doma narodov RS. Ta parlamentarni dom igra pomembno vlogo pri zaščiti pravic nesrbov in njegova razpustitev se bo tolmačila kot utrjevanje etnične homogenosti pred možnim referendumom o neodvisnosti.

Dodik je že napovedal, da se bo glasovanje o neodvisnosti zgodilo med letom 2018, če različne jurisdikcije ne bodo vrnjene srbskemu entitetu leta 2017 v skladu z Daytonom in Ustavo BiH. Takšen referendum bi se lahko izvedel, če bi v BiH izbruhnila velika politična kriza, če bi se zaostrili protesti proti poslabšanju ekonomskega stanja v RS ali če bi bilo treba skreniti pozornost z notranjih bojev za oblast v srbskem entitetu.

Referendum o neodvisnosti bi se lahko organiziral tudi, če bi mednarodno ozračje postalo ugodno. Če bi se razkol med Zahodom in Rusijo razširil, bi Moskva nasprotovala kakršni koli mednarodni intervenciji, hkrati pa podpirala pravico RS do samoodločbe.

V primeru vzhodno-zahodne krize na drugih lokacijah lahko Moskva odigra bosansko karto proti Washingtonu in Bruslju, s čimer bi okrepila možnosti za novo balkansko vojno. Celo v primeru ustavnega referenduma so očitne delitve v mednarodni skupnosti brez možnosti soglasja o sankcijah.

Celo nekatere članice EU in zveze NATO močno nasprotujejo izvajanju izvršilnih pooblastil visokega predstavnika, češ da BiH na notranji ravni ne bi smeli več urejati mednarodni igralci. Poleg tega ima visoki predstavnik omejene možnosti za izvajanje svojih odločitev. To bi lahko spodbudilo bosanske Srbe, da ignorirajo njegove odločitve in krizo privedejo do eskalacije brez strahu pred kaznijo. Banja Luka se bo prav tako okrepila s slabljenjem EU, še posebej, če bo Unija pretresena z novo ekonomsko ali migrantsko krizo ali če bodo nacionalistični in protširitveni stališči še naprej krepili. Dodatno, zmedeni Washington bi lahko pomenil oslabitev vloge ZDA na Balkanu. Predsedovanje Donalda Trumpa, če temelji na predpostavki o zmanjševanju ameriške vojaške in politične prisotnosti v Evropi, bo nudilo nove priložnosti za separatizem v različnih delih regije.

Bugajski naprej piše, da je veliko odvisno od ocen Srbije. Vlada v Beogradu se je obrnila k članstvu v EU. Če bodo možnosti za to odložene za nedoločen čas, se bo v Srbiji okrepil nacionalizem, ki bi lahko prisilil vlado k podpori ustvarjanju druge srbske države. Uradniki bodo kot argument navajali, da se precedent Kosova uporabi tudi v BiH.

- Sredi trenutne pat-situacije sta RS in Srbija konec avgusta izvedli prve skupne “protiteroristične” vaje. Vaje so okrepile regionalno zaskrbljenost, da je Beograd pripravljen braniti entiteto v primeru konflikta s Sarajevom. Okoli 200 članov RS in srbskih posebnih policijskih enot je z oklepnimi vozili, helikopterji, policijskimi rečnimi čolni in ladjami simuliralo boj proti teroristom ob Drini blizu Zvornika.

Vaje, ki so okrepile etnične napetosti v državi, sta obiskala tudi Nikolić in Dodik. Bošnjaški podpredsednik RS, Ramiz Salkić, je srbske voditelje obtožil “zveckanja z orožjem”. Vaje ob Drini so bile predvsem zamišljene kot demonstracija Sarajevu, da Banja Luka razpolaga s svojimi bojnim enotami in da jih lahko kombinira s silami iz Srbije v primeru oboroženega spopada z Bošnjaki – meni Bugajski, prenaša Patria.