Januar v Narodnem gledališču Sarajevo

(Patria) - Kaj vas čaka v Narodnem gledališču Sarajevo v mesecu januarju 2019. si preberite v nadaljevanju.

OŽALOŠČENA DRUŽINA

V torek, 8. januarja ob 19:30, uživajte v komediji Branislava Nušića „Ožaloščena družina“ v režiji Ahmeda Imamovića. Nušićeva komedija, v kateri sorodniki čakajo na odprtje oporoke, postane boj za sanje in pravico do življenja. Ta boj je neusmiljen in vsa sredstva so dovoljena, udeleženci boja pa nimajo česa izgubiti razen sanj o dediščini, za katero so za trenutek verjeli, da jim pripada.

Nušić skozi tri dejanja do konca razkrinka površnost „iskrene“ žalosti in nepreglednost človeške nečimrnosti. Prepoznavni liki v nam blizu ležečih mukah izzovejo smeh s svojimi norimi poskusi, da bi se dokopali do nečesa, kar ni njihovo, vzpostavljajo absurdno logiko, dokazujejo svoje pravice do dediščine preminulega sorodnika, hkrati pa dokazujejo sumljive sorodstvene vezi.

FISTIK ali sanje o soncu, luni in še nekaterih malenkostih

V četrtek, 10. januarja, ob 19:30, bo izvedena komedija „Fistik ali sanje o soncu, luni in še nekaterih malenkostih“ avtorja Almira Imširevića, narejena po motivih drame Jurislava Korenića in Reihana Demirdžića, v režiji ustvarjalca najbolj duhovitih gledaliških uspešnic Admira Glamočaka.

Zgodba pravi, da je bila v hiši Despićev, na bregu Miljacke, v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, odigrana prva predstava v mestu Sarajevo. Pol stoletja kasneje sta Jurislav Korenić in Reihan Demirdžić napisala „Varalico Fistika“, nato pa, še novih petdeset let in spet – Fistik. Isti, a spet drugačen.

Nekakšna – superjunaka. Da, kot tisti iz stripov, ki razveseljujejo, a tudi prinašajo tolažbo. Fistkove supermoči so – da se prilagodi, prevari, pošali, zasmeje, a tudi da pomaga. On je v „kostumu“ navadnega človeka, in to je njegova moč, njegova prednost. Za razliko od vseh tistih Spidermana, Batmana in Supermana, Fistik nam nikoli ne razkrije svoje identitete. Ne poznamo njegovega „pravga“ imena, niti njegove biografije. On je preprosto – FISTIK.

V teh sto letih, od predstav v hiši Makse Despića do naše zgodbe o Fistiku, je Sarajevo doživelo več vojn, prihajali so junaki in strahopetci, obiskovali so nas pesniki in filozofi, goljufi in tatovi, ljubimci in samski moški, dobronamerni in zlonamerni… množica ljudi. In morda to ni mesto, kjer je najlepše in najlažje živeti, ampak je med tistimi mesti, ki si jih zapomniš, ko jih zapustiš. Od Sarajeva ostane „rana“.

Fistik je ena od „ostric“ tega mesta. Zareže globoko, z močno anestezijo smeha in veselja, globoko zavedajoč se tiste misli, ki so mu jo nekoč ukradli – svet je poln bedakov! Takšen svet vedno potrebuje superjunaka, potrebuje FISTIKA.

ZADNJI LJUBEZNI HASANA KAIMIJE – GOSTOVANJE NP TUZLA

V petek, 11. januarja 2019. ob 19:30, nas čaka gostovanje dramskega ansambla Narodnega gledališča Tuzla, ki bo pred sarajevsko publiko izvedel dramsko predstavo „Zadnja ljubezen Hasana Kaimije“ po besedilu Derviša Sušića v režiji Gorana Damjanca.

„Zadnja ljubezen Hasana Kaimije“ nikoli ni prenehala biti aktualen kos in to je nekaj, česar ne smemo prenehati ponavljati. Preizpraševanje odnosov moči, odnosov oblasti in ljudstva, odnosov različnih ravni oblasti in različnih ravni človeške strasti pa tudi strahov, nikoli, se zdi, ni bolj aktualno kot danes. Sprememba skozi pobudo, oziroma njena nemožnost, še posebej ko govorimo o makro ravni, poudarja možnost spremembe na mikro ravni – na koncu zgodbe nihče od likov ni ostal enak. Ukvarjajoč se z odnosom oblasti in podrejenih, bogatih in revnih, močnih in nemočnih v nekem zgodovinskem trenutku naše preteklosti, se predstava ukvarja z nami sedanjimi, nas spominja na naše stanje, na naše možnosti in na našo, ne tako bleščečo, usodo. Tisto, kar izstopa kot posebna kakovost te predstave, je način, na katerega je vse našteto predstavljeno publiki – nevsiljivo, z mero, a hkrati povsem jasno in odprto.

In to je morda največji avtorski pečat režiserja Damjanca, ki je režiral zrelo – ni se bal Sušića, ni se skrival za Sušićem, ni poskušal biti večji od Sušića. In to se mu je povrnilo na najboljši možni način, kot zelo dobra predstava. Nesporno ogromno zaslugo za takšno branje Sušića in ohranjanje Sušićeve esence v tej predstavi ima dramaturg predstave Kemal Bašić, ki je pokazal, da ne le da razume Sušića, ampak tudi, kar je še težje, aktualni trenutek.

METULJ

V ponedeljek, 14. januarja. ob 19:30. predstavo „Metulj“ v režiji Emirja. Z. Kapetanovića, po besedilu Aleksandra Radunovića, si lahko ogledate na malem odru NPS, EN FACE.

„Dramsko besedilo Metulj ima preprosto strukturo s klasičnim dramskim zapletom, ter spoštuje Aristotelova pravila enotnosti (čas, prostor in dejanje). Ta, tako rekoč, šolski primer drame, daje igralcu možnost, da svoje igralske spretnosti izpostavi. Brez veliko zunanjih sredstev, prevelike scenografije in brez veliko popravkov ličil in maske daje možnost igralcu, da uteleši lik iz krvi in mesa – postavljajoč v ospredje čustvo.

Takšno besedilo je popolna izbira za mali oder komornega tipa, kot je mali oder Narodnega gledališča Sarajevo. Besedilo govori o odtujenosti znotraj družine, zaradi pomanjkanja komunikacije, in to je problem mnogih današnjih družin. Komunikacija znotraj družin danes poteka preko mobilnih telefonov, računalnikov in drugih sredstev komunikacije, ki ne vključujejo prisotnost pravega čustva. Zato so takšne predstave danes potrebnejše kot kdajkoli prej.“

Število mest je omejeno, zato vas vabimo, da pravočasno zagotovite svoje vstopnice!

DON QUIJOTE

V torek, 15. 1. 2019. ob 19:30, bo Balet Narodnega gledališča Sarajevo izvedel predstavo „Don Kihot“ v režiji in koreografiji Ronalda Savkovića. Dramaturgijo in izbor besedil podpisuje Darko Lukić. Od mnogih verzij baleta Don Kihot je najbolj znana koreografija, ki jo je Marius Petipa naredil na glasbo Ludwiga Minkusa leta 1869.

Med neštetimi neverjetnimi pustolovščinami skromnega provincialnega čudaka Alonsa Quixana, zvanega Vitez Žalostnega Obraza, legendarni Don Kihot iz Manče, ta balet vzame le eno pripoved, opisano v 19., 20., 21. in 22. poglavju drugega dela Cervantesovega romana (natančneje, v prvi knjigi drugega zvezka).

V njej govori o tem, kako je zviti mladenič Basilio s prevaro dobil roko svoje drage Quiterije, kljub temu, da jo je njen oče odločil dobro poročiti s bogatašem Camachom.

Z uporabo antičnega predloga mitološke ljubezni med Píramom in Tizbo, je v svojem velikem romanu Cervantes to zgodbo poudarjeno postavil kot duhovito in zabavno prigodo, v kateri se zasmehuje pohlepnost in postavlja pod vprašaj tradicionalna pravica staršev, da izbirajo može svojim hčeram, dodajajoč še eno dimenzijo Don Kihotovi zaljubljenosti v namišljeno gospo neopisljivih čarov. Za osnovno Cervantesovo zgodbo, namreč, ta ljubezenska prigoda v romanu je pomembna le toliko, kolikor se Don Kihotu, kot skozi cel roman, v stalnem prepletanju prividov, resničnosti in sanj, mlada lepotica Quiterija za trenutke prikaže kot njegova idealizirana in izmišljena ljubezen, dama, ki jo imenuje plemenita Dulcineja iz Tobosa.

Zaradi tega se vključi v Basiliovo prevaro, seveda enako nespretno in groteskno, kot to počne v vseh svojih „junaških delih“ in plemenitih „viteških dejanjih“ skozi celoten Cervantesov roman. Skratka, za glavno Cervantesovo zgodbo o potovanjih in pustolovščinah Don Kihota iz Manče, v celoti veličastnega dvotomnega romana, ta ena epizoda o ljubezni Basilia in Quiterije nima nobenega posebnega izpostavljenega mesta. Kot predloga za baletni libreto pa ima prav vse, kar je potrebno – ljubezensko zgodbo dveh mladih, ovire in prepreke njihovi sreči, dobronamerne pomočnike in preobrat k srečnemu koncu, vse to v slikoviti kastiljski pokrajini, polni podob, praznovanj, spopadov, gibanja in glasbe.

Pri tem pa glavna junaka Cervantesovega romana, sam Don Kihot in njegov zvesti spremljevalec Sancho Panza, postaneta v baletu, dejansko, stranska in občasno nepotrebna lika.

Kljub temu pa sta Petipa in Minkus, prav tako kot mnogi pred njima (Franz Hilverding, Jean Georges Noverre, Charles Didelot, Paul Taglioni, Salvatore Taglioni), in kot vsi tisti po njiju (Aleksandar Gorski, Riccardo Drigo, Rostislav Zaharov, Kasjan Golejzovski, Vasilij Solvjev-Sedoj, Pjotr Gušev ali Jurij Slonomskij) svoje balete naslovila prav po naslovu romana in njegovem glavnem liku – Don Kihot. Razlog za to je povsem jasen. Don Kihot, ali, s polnim naslovom Bistri vitez Don Kihot iz Manče Miguela de Cervantesa Saavedre, je eno največjih literarnih del v zgodovini svetovne literature, njegov glavni lik, celo za tiste, ki niso brali romana, pa je znano ime in simbol zamanj in napačno razumljivega „boja z vetrnicami“. Privlačnost temu imenu daje dejstvo, da je to resnično kulturni simbol univerzalne prepoznavnosti in večne vrednosti.

FENIČANKE

V sredo, 16. 1. 2019. ob 19:30, bo na odru Narodnega gledališča Sarajevo izvedena dramska predstava „Feničanke“ v režiji Ozrena Prohića.

Adaptacija antične drame „Feničanke“ (Evripid) Lade Kaštelan ustreza današnjemu času, ukvarja se s temami, ki so univerzalne in aktualne. Sodobni pristop k antični tragediji govori o tem, kako se je skozi zgodovino spremenilo veliko stvari, a kako se edino ni spremenil človek. Konkretno, to je zgodba, kjer se brata med seboj ubijata zaradi zavisti in boja za oblast, pa tudi zaradi usode, torej prekletstva svojih prednikov. Splošno stanje je strah – čakanje na katastrofo, da vse izgine in se spremeni v prah.

V adaptaciji Lade Kaštelan je poudarjena feministična linija igre. Ženske so v središču dogajanja, veliko bolj zastopane kot v Evripidovem delu. Nihče ne živi življenja, ampak vsi gledajo, kako jim življenje uhaja mimo.

Ko sprejmejo odločitev, da ukrepajo, je takrat že prepozno. In tako v krogu. Vsi čakajo na boljše jutri, ki nikoli ne bo prišlo, ker je v nas, ne zunaj nas. Moramo poskrbeti, da nam bo bolje, ne pa čakati, da bo to storil nekdo drug za nas.

HRUŠICA V UHO

V petek, 18. januarja ob 19:30, na odru NPS, vas čaka komedija „Hrušica v uho“ v režiji Admira Glamočaka. „Hrušica v uho“ je eden najboljših in najpogosteje izvedenih Feydeaujevih gledaliških kosov. Njegova duhovita, odštekana in virtuozno napisana besedila obožuje publika po vsem svetu. Feydeaujevo gledališče je blizu farsi, polno glasne komike, neverjetnih zapletov in absurdov.

PRIKOVANI PROMETEJ

V torek, 22. januarja 2019. ob 19:30, bo na odru Narodnega gledališča Sarajevo izveden balet „Prikovani Prometej“ v koreografiji in režiji Belme Čečo Bakrač, ki je napisala tudi libreto po motivih Eshilove tragedije „Prikovani Prometej“.

V predstavi sodelujejo solisti in ansambel Baleta NPS z gosti iz Beograda Milanom Rusom in Igorjem Pastorjem, zbor Opere NPS in Sarajevska filharmonija pod taktirko Nade Matošević Orešković. „Kar je dovoljeno Jupiterju, ni dovoljeno volu“, pravi stari latinski pregovor. Ali obstajajo manj vredni in bolj vredni, ali lahko tisti, ki se imajo za bolj vredne, tlačejo in izkoriščajo šibkejše, ali lahko manipulacija s strahom obrne ljudi drug proti drugim in jih pripelje do samouničenja? Baletna predstava „Prikovani Prometej“ poskuša najti odgovore na ta vprašanja, hkrati pa preveriti, kje je danes empatija in kaj se je zgodilo s srečo in upanjem.

Na tej negotovi poti iskanja naletimo na lik Prometeja, ki kot upornik zraste v simbol boja za pravico in svobodo mišljenja. Zaradi potrebe, da pomaga drugemu, da se dvigne proti tiraniji, Prometej postane žrtev nedotakljivega sistema vladanja, na čelu katerega je gospodar življenja in smrti, veliki Zeus. Notranja energija Prometeja v krik tistega, ki trpi, prenaša in verjame, je osnovna inspiracija za koreografijo te predstave.

Skladatelj Marjan Nećak skozi svojo čarobno glasbo prinaša fantastične svetove bogov in ljudi, ter s kreacijo presenetljivih atmosfer postavlja pred koreografa velik izziv. Posebnost tega kosa, v glasbenem in koreografskem smislu, je ritual, ki je eksistencialnega pomena za like v predstavi in ki se je vsilil kot osnova za kreiranje koreografske zasnove.

GAZI HUSREV-BEG ALI: VERIGE

V sredo, 23. januarja. ob 19:30, bo izvedena dramska predstava „Gazi Husrev-beg ali: Verige“ narejena po besedilu Džemaludina Latića. Adaptacijo besedila in dramaturgijo je naredil Hasan Džafić, režijo pa podpisuje Tanja Miletić-Oručević. Po besedah dramatruga predstave Hasana Džafića: „Že iz samega naslova kosa je jasno, da so v njem tematizirani dogodki iz življenja Gazi Husrev-bega, plemiča bosanskohercegovskega porekla, ki je bil z dvema krajšima prekinitvama namestnik Osmanskega cesarstva v Bosni v obdobju od 1521. do 1541. leta, človek, ki je bil izjemen vojaški strateg, in ki je po mnenju strokovnjakov eden najpomembnejših bosanskih vladarjev, mecen in graditelj, ki je bistveno vplival na celoten razvoj Bosne in Hercegovine, še posebej mesta Sarajevo… Z natančnim izborom in kombiniranjem fikcije in dejstev ter njuno umetniško obdelavo je Latić zgodovinskim tokom in njihovim udeležencem dal širši krog univerzalnih pomenov, vtis splošnih resnic, ki presegajo čas, o katerem drama govori.“

Predstavo „Gazi Husrev-beg ali: Verige“ si lahko ogledate tudi v torek, 29. 1. 2019. ob 19:30.

ČAROBNA PIŠČAL

V soboto, 26. januarja. 2019. ob 19:30, bo na odru NPS izvedena opera Wolfganga Amadeusa Mozarta „Čarobna piščal“ v režiji Muhameda Hrustanovića. V predstavi sodelujejo solisti in zbor Opere Narodnega gledališča Sarajevo ob spremljavi Sarajevske filharmonije, ki jo bo dirigiral Josip Šego.

Po besedah režiserja predstave Muhameda Hrustanovića:

„Kot obvezna operna literatura, še posebej pa v gledališčih nemško govorečega področja, izstopa eno posebno delo, komponirano s strani fenomena umetniške glasbe – Wolfganga Amadeusa Mozarta. „Čarobna piščal“, opera namenjena vsem generacijam, se bo ponovno znašla na repertoarju Opere Narodnega gledališča Sarajevo.

Mozart je bil revolucionar. V svoje opere je spretno kodiral sporočila in nauke, ki so imeli moč spreminjati zavest gledalcev. Na prvi pogled opera zanemarja ženske, družba jih izključuje z vodilnih položajev, jih obravnava kot manj pomembna bitja. Vendar pa pozoren pogled spozna, da vseh ovir, postavljenih pred moškega, ni mogoče premagati brez vodilne roke ženske! Ali je moški hkrati tudi „močnejši“ spol? Ta opera briše vse konzervativne linije razmišljanja, ter kaže, da oblast brez žensk v bistvu ni mogoča. Prav tako je opazna kritika družbe in družbenega reda, ter na splošno kritika človeške vrste, ki pogosto pozablja, da je vsak posameznik predvsem „človek“ in bi se v skladu s tem morali obnašati drug do drugega.

Vzajemno spoštovanje, brez površinskih protokolov in tradicij, je temelj sobivanja na planetu Zemlja. V „Čarobni piščali“ se brišejo meje med dobrim in slabim, vsak človek ima dve plati, ki se, odvisno od situacije, pokažeta. Ta opera je tudi ljubezenska zgodba dveh otrok, ki med dramskim dogajanjem „odraščata“ in postajata zrela, da bi na koncu vključno v skupnosti lahko prevzela oblast nad dobrim, ter vladala pravično, vodena z ljubeznijo“.

KRALJ LEAR – koprodukcija Narodnega gledališča Sarajevo in festivala MESS

V ponedeljek, 28. januarja ob 19:30, bo na odru Narodnega gledališča Sarajevo izvedeno eno najlepših del svetovne klasične literature Shakespearov „Kralj Lear“ v režiji cenjenega in uglednega slovenskega režiserja Diega de Brea. Predstava je nastala v koprodukciji Narodnega gledališča Sarajevo in festivala MESS.

Kralj Lear raziskuje človeško potovanje skozi temo in prepad smrti. Spust je poln strahu, negotovosti in nemoči. Namreč, srečanje s smrtjo ni prepuščeno svobodni človeški volji. Learov odhod v svet smrtne teme je še bolj boleč in tragičen zaradi njegovega razklanega srca in zatemnjenega uma. Nekdanji Bog na Zemlji, zdaj globoko ponižan navaden smrtnik, na zahodu svojega življenja poskuša spoznati resnico, ki ga bo pognala v končno pogubo.

Uničujoča bolečina spoznanja, da je bil prevaran in izigran, ga žene v labirint trpljenja, ki ga zadene nečloveška moč. Tisti, ki je bil vse, je zdaj nič. Vse to je kazen življenja, na koncu katere Lear, ko že prej ni mogel, prevzame vse trpljenje nase, da bi se preko njega očistil. Learov odhod je pravi danse macabre, ki ga oropa vsega. Zemlja je postala grobnica, naj nekdo pokliče sonce!