Janjić: Dodik govori, a ne premika stvari, njegova energija je iztrošena

SARAJevo, (Patria) - Milorad Dodik trenutno vztraja na dejstvu, da nima alternative v Republiki Srbski. Takoj ko zavpije - srpstvo je ogroženo, vsi se postavijo v vrsto [opozicija]. Kritizirajo Dodika, a glasujejo za vse, kar reče, je dejal član Foruma za etnične odnose iz Srbije Dušan Janjić v intervjuju za Al Jazeero.

»Čas politike Dodika je minil, njegova osebna energija je iztrošena. Dodik o referendumu [odcepitev entitete RS od BiH] govori že od leta 2011, ali katerega koli leta, a ne premika stvari nikamor. Kdaj bo Dodik odšel s politične scene? Očitno je, da Mirko Šarović in opozicija nista na ravni, da bi lahko spremenila stanje v Republiki Srbski. Če kdo pričakuje, da se bo Dodik sam umaknil, ali da bo to storil nekdo od zunaj, se to ne bo zgodilo,« pravi Janjić, sociolog in kronist sociopolitičnih prelomov na Zahodnem Balkanu v novejši zgodovini.

Član Predsedstva Bosne in Hercegovine Milorad Dodik je blokiral delo državnih organov BiH, potem ko je Ustavno sodišče BiH razveljavilo del Zakona o kmetijskih zemljiščih v entiteti RS in javna kmetijska zemljišča razglasilo za izključno pristojnost države Bosne in Hercegovine.

Dodiku, ki je tudi predsednik trenutno največje politične stranke v bosanskohercegovski entiteti Republika Srbska Zveza neodvisnih socialdemokratov [SNSD], je napovedal razpad Bosne in Hercegovine, če bodo tuji sodniki ostali v Ustavnem sodišču BiH, jih je obtožil pristranskosti do bošnjaške strani pri odločanju, kar je povečalo zaskrbljenost v državi in zaostrilo napetosti, ki bi se v primeru eskalacije lahko razširile na celotno regijo.

Opozicijska Srbska demokratska stranka [SDS] in njen predsednik Mirko Šarović sta od Dodika zahtevala, naj objavi imena članov njegovega SNSD-ja, »ki jim je bilo dodeljeno sporno zemljišče«, kar nakazuje, da zadnje politične napetosti Milorad Dodik spodbuja zaradi svojih osebnih interesov.

Predstavniki mednarodne skupnosti v BiH, med njimi tudi Visoki predstavnik, jamstvo in tolmač Daytonskega mirovnega sporazuma, ki je leta 1995 ustavil vojno v državi, so obsodili Dodikovo povzročanje krize, pri čemer so poudarili, da so »odločitve Ustavnega sodišča BiH dokončne in zavezujoče«, medtem ko je ameriški veleposlanik v BiH Eric Nelson zagrozil, da bodo »vsi, ki delajo proti miru te države, nosili prave posledice«, verjetno močnejše od že videnih ameriških sankcij proti Dodiku od leta 2018, ko je bil uvrščen na črni seznam ameriškega Ministrstva za finance.

»Preveč se pričakuje od mednarodne skupnosti, preveč se zlorablja in prenaša odgovornost na tujce,« pravi Janjić.

»Vse je lepo – mediacije, nasveti… Ampak, ni denarja. Ne boste našli nobenega ameriškega diplomata, poslovneža ali podjetja, ki bi reklo – morda je pravi način, da pregnamo Ruse z Balkana, tako da bomo investirali v energetski sektor na Balkanu. Videli boste njihove prepovedi investiranja Kitajcev, jezijo se, ko so tam Rusi. Celo Nemci se bodo jezili, da Rusi in Kitajci investirajo v Bosno ali Srbijo, medtem ko jim Rusi držijo 60 % energetnega trga,« pravi Janjić, avtor več knjig o političnih turbulencah in vojnah v državah nekdanje Jugoslavije, kot so knjige BiH med vojno in mirom, Srbija med preteklostjo in prihodnostjo, Konflikt ali dialog o srbsko-albanskem konfliktu, Etnični konflikti in njihovo upravljanje – primer Jugoslavije…

Odnosi Srbije s sosednjimi državami, ki jo mnogi vidijo kot ključnega igralca v regiji, pa tudi odgovorno za večino težav v Bosni in Hercegovini, so zadnjih deset let resnično slabi, pravi Janjić. Toda ob splošnem prizivanju Srbije in sebe osebno kot zaščitnika Srbov in Republike Srbske, Janjić ne vidi neposredne povezave najnovejše krize v Bosni in Hercegovini s predsednikom Vučićem.

»Prej bi rekel, da je bil tja potegnjen. Mislim, da je njegova reakcija premalo premišljena. Očitno je nek nov moment v igri,« pravi Janjić, komentirajoč Vučićevo izjavo »najprej bo šlo za zemljišča RS, gozdove, nato za šole, vrtce, cerkve…«, ocenjeno kot dokaz Vučićevih vpletenosti v povzročanje krize v BiH.

»Vučić lahko veliko, a ni ključni človek v regiji. Ne vidim, kdo komu zvija roke – ali Dodik Srbiji in Vučiću ali Vučić lahko kaj več stori z Dodikom,« pravi Janjić.

»S [Severno] Makedonijo se vidijo znaki sprave, po resnih krizah med državama, ki so bile povzročene zaradi dveh dejavnikov – močnega vpliva skrajne desnice v Srbiji, ki ga je spodbujala Moskva, ter obveščevalnih struktur in njihove politike zanikanja državnosti Makedonije. Vučić je podpiral tovrstno intervencijo, da bi se nato umaknil, po čemer je prišlo do preobrata v Makedoniji. Celo resno se je zameril Moskvi v tistem trenutku.«

»Kar zadeva nov udarec v Črni Gori, tam imamo politično, ideološko soglasje med zahtevami cerkve, da se brani lastnina, da se spremeni zakon, in zanikanjem državnosti Črni Gori, če hočete tudi nacionalne identitete, kar je zelo močno tako v Vučićevi stranki kot pri njem samem. Čeprav formalno ločuje državo od etničnega vprašanja in trdi, da mu država Črna Gora ni sporna, je očitno, da mu je sporno, da Črna Gora gradi novo identiteto, ki ni srbska.«

»Srbijo držijo lobiji iz RS, srbski lobi s Kosova in tako imenovani velikosrbski lobi iz Črne Gore – držijo srbsko gospodarstvo, držijo svet kriminala…« pravi Janjić in dodaja, da se regija lahko reformira le korak za korakom.

»Če Kosovo preneha biti hrana srbskim nacionalistom, se bo Srbija lažje razvijala.«

»Gotovo je, da se bodo sprostili tudi odnosi Hrvaške do BiH po izvolitvi Zorana Milanovića za predsednika Hrvaške [socialdemokrata], saj se bo v BiH zmanjšal potencial izsiljevanja Dragana Čovića [predsednik HDZ-ja BiH] in s tem se bodo sprostili tudi odnosi znotraj same Bosne in Hercegovine.«