Izvoz bh. proizvodov od 1. januarja v Lihtenštajn, Norveško, Islandijo in Švico

Od 1. januarja 2015. leta za Bosno in Hercegovino stopa v veljavo sporazum EFTA, s čimer bo iz naše države omogočen plasman sadja in zelenjave na trge držav članic te ekonomske skupine, je bilo sporočeno v ponedeljek iz Ministrstva za zunanjo trgovino in ekonomske odnose BiH, poroča bosansko-hercegovinska novinarska agencija Patria.

Toda, kaj je skupina EFTA in koliko lahko dejansko prispeva k razvoju gospodarstva Bosne in Hercegovine?

Evropsko združenje za prosto trgovino (angl. European Free Trade Association) je bilo ustanovljeno leta 1960 in je odziv na ustanovitev EGS (Evropska ekonomska skupnost), da bi se preprečila nevarnost ekonomske diskriminacije.

EFTA so ustanovile Avstrija, Danska, Norveška, Portugalska, Švedska, Švica in Velika Britanija. Leta 1961 je Finska postala pridružena članica EFTA, leta 1986 pa polnopravna članica. EFTA se je leta 1970 pridružil Island, leta 1991 pa Lihtenštajn.

Toda, Evropska ekonomska skupnost (okrajšano EGS), ki je bila ustanovljena leta 1957 v Rimu s strani šestih držav članic Evropske skupnosti za premog in jeklo (Belgija, Francija, SR Nemčija, Italija, Luksemburg in Nizozemska), bo kljub temu nekaj let kasneje oslabila EFTA, saj so se članice sporazuma EFTA začele pridruževati EGS (Velika Britanija, Irska in Danska leta 1973, Portugalska pa leta 1986).

Od vseh držav članic v skupini EFTA so danes ostale le še Lihtenštajn, Norveška, Islandija in Švica, medtem ko so se ostale članice pridružile EGS ali EU.

Zlatko Hurtić, ekonomski strokovnjak iz Sarajeva, je v pogovoru za bosansko-hercegovinsko novinarsko agencijo Patria pojasnil, da se lahko vsak nov trg pozitivno odrazi na gospodarstvo BiH, tudi trg EFTA, vendar se to ne bo zgodilo do trenutka, ko bodo bosansko-hercegovinski proizvodi postali konkurenčnejši najprej na trgu BiH, nato pa še na svetovnih trgih.

- Da bi imeli učinek od novih trgov, morajo bosansko-hercegovinski proizvodi najprej postati konkurenčni drugim proizvajalcem – je pojasnil Hurtić za NAP.
To pomeni, da morajo proizvodi, ki nastajajo v BiH, biti manj obremenjeni z davki, dajatve morajo biti nižje, sivo trženje mora biti zmanjšano, pa tudi vrsta drugih procesov, ki jih je treba sprejeti v državi, da bi bosansko-hercegovinski proizvodi postali konkurenčnejši.

Od trgov EFTA, pravi Hurtić, bi Bosna in Hercegovina lahko imela najbolj konkretno korist od Norveške, ki je velik potrošnik rib, kar je eden od velikih potencialov Bosne in Hercegovine, piše NAP.