Schmidov poročilo: Dodik vodi secesionistično politiko, nadaljevanje napadov na begunce, izvajanje sodb ESČP...

(Patria) - "Podkopavanje države, njenih pristojnosti in institucij je ostalo element secesionističke agende, kot tudi hujskaška in nacionalistička retorika. Za to so ilustrativne seje Narodne skupščine RS (NSRS) z dne 28. in 29. marca 2024. NSRS je 28. marca 2024. sprejela vrsto sklepov, ki med drugim zahtevajo razveljavitev vseh odločitev visokega predstavnika ter prepoved njihove uporabe in objave v Uradnem listu. Že sam izid sej NSRS, ki sta potekali 28. in 29. marca 2024., kaže, da oblasti RS še naprej aktivno rušijo državo BiH, njene pristojnosti in institucije, s tem pa tudi Splošni okvirni mirovni sporazum. Poleg delovanja v ta namen, retorika članov vladajoče koalicije v RS – na čelu s predsednikom RS Miloradom Dodikom – predstavlja grožnjo redu," je navedeno v poročilu, ki ga je visoki predstavnik Christian Schmidt posredoval Varnostnemu svetu ZN.

Celotno poročilo lahko preberete tukaj, v nadaljevanju pa bomo predstavili ključne dele Schmidovega dokumenta, ki naj bi bil predstavljen ta teden na seji Varnostnega sveta ZN, posvečeni Bosni in Hercegovini.

"Nadaljevali so se incidenti, usmerjeni proti beguncev. Obstajal je stalen tok poročil o nasilju ali provokacijah proti begunski populaciji, kar je dodatno povečalo občutek negotovosti med to populacijo," je navedeno v poročilu.

Institucionalna funkcionalnost BiH, trdi Schmidt, je ohranjena kljub izzivom. Navaja, da so zabeleženi skromni rezultati državne oblasti pri sprejemanju zakonov, vključno z zakonodajo, ki je potrebna v okviru procesa pristopa k EU, kot so spremembe in dopolnitve volilnega zakona BiH, ki se nanašajo na celovitost volitev.

"Nadaljnje odlašanje prizadevanj za zmanjšanje volilne korupcije, prevar in nepravilnosti bi ukrepe za celovitost volitev naredilo neuporabne za lokalne volitve oktobra 2024, s resnimi posledicami za demokracijo, politično stabilnost in prihodnost države v EU. Glede na to sem 26. marca 2024. sprejel Odločitev o sprejetju Zakona o spremembah in dopolnitvah volilnega zakona BiH," je navedel Schmidt.

Brez takšnega upanja se bo odliv ljudi še pospešil, celo nad trenutno alarmantne ravni. Število tistih, ki so zapustili BiH v obdobju od 2013. do 2023. leta, se ocenjuje na 600.000. Pričakuje se, da se bo prebivalstvo države vsako leto zmanjševalo za približno 45.000 ljudi, od tega več kot 20.000 mladih, kvalificiranih ljudi, ki emigrirajo v tujino zaradi politične nestabilnosti.

Kljub temu zelo težkemu političnemu okolju sta Svet ministrov BiH in Parlamentarna skupščina BiH sprejela več zakonov, s čimer sta sprejela korake, relevantne za težnje BiH k članstvu v Evropski uniji (EU). Komisija EU je marca 2024. ugotovila, da je splošna zavezanost BiH poti k EU pretvorjena v otipljive rezultate. Na podlagi priporočil Evropske komisije je Evropski svet 21. in 22. marca 2024. odločil, da odpre pristopna pogajanja z BiH, ter pozval Evropsko komisijo, naj pripravi pogajalski okvir z namenom njegovega sprejetja s strani Sveta, takoj ko bodo ugotovljeni vsi relevantni koraki. v priporočilu Komisije z dne 12. oktobra 2022. se upoštevajo.

"Trenutno novi Osnutek zakona o VSTV vsebuje določbo, ki naj bi popravila resno pomanjkljivost v nedavnih spremembah in dopolnitvah. Na škodo vladavine prava je bila stroga shema prijave premoženja, ki je bila prvotno predvidena za preprečevanje in sankcioniranje morebitnih navzkrižij interesov in nepravilnosti sodnikov in tožilcev, boj proti korupciji in izboljšanje percepcije pravosodja, resno narušena z razvodenitvijo obveznosti oblasti, da predložijo informacije, potrebne za preverjanje resničnosti premoženjskih izjav. To stanje ne izpolnjuje pričakovanj SBA Sveta za izvajanje miru (PIC) in mednarodne skupnosti, vključno z OVSE in OHR, ki so bile formalno izražene Kolegiju Parlamentarne skupščine BiH. Zakon je zato nezadosten, saj uporabo zakona na državni ravni naredi odvisno od zakonodaje entitet in Brčko distrikta. Zakoni entitet in distrikta lahko neposredno nasprotujejo obveznostim države in tako državni zakon razveljavijo, kar ustvarja možnost različnega zakonodajnega obravnavanja sodnikov in tožilcev, odvisno od njihovega entitetnega porekla," je navedeno v poročilu.

Nadaljeval se je, piše dalje, brez primere pritisk na pravosodne institucije. Prav v kontekstu postopka, ki se proti njemu vodi, je predsednik RS obtožil Sodišče BiH in Tožilstvo BiH, da služita političnim interesom na račun tujcev, in zagrozil z njunim nepriznavanjem v RS v primeru obsodbe. Celo njune uslužbence je označil za sovražnike srbskega naroda.

"Nedavno je SNSD predlagal zakona o ukinitvi Sodišča BiH in Tožilstva BiH. Dom poslancev BiH je oba predloga zavrnil 20. novembra 2023. Žaljiva retorika postavlja pod vprašaj javno razpravo o institucijah. Vplivanje na osebje in izvajanje pritiska nanje in na njihovo odločanje je protidaytonsko ravnanje, pa tudi pravno nedopustno," je navedel Schmidt.

V Predlogu zakona o sodiščih BiH se je opustilo ustvarjanje ločenega pritožbenega sodišča na državni ravni in se vrnilo k obstoječi rešitvi, pri čemer ima eno sodišče tako prvostopenjsko kot pritožbeno pristojnost. Vendar se pristojni ne morejo dogovoriti o sedežu pritožbenega oddelka. Zdi se, da predstavniki RS vztrajajo, da se ta iz Glavnega mesta preseli in namesti ne le v RS, ampak izrecno v Banja Luko. Glede na geografsko oddaljenost od zaprtega objekta in druge tehnične težave takšne rešitve, vključno s potrebo po premestitvi sodnikov in osebja, zahteva RS ni bila sprejeta. Nadalje, oblasti RS zahtevajo, da se kazenska pristojnost države BiH bistveno zmanjša, tako da Državno sodišče ne bo pristojno za sojenje za kazniva dejanja, določena z entitetnimi zakoni, ko so ta medentitetna ali imajo posledice in ogrožajo vrednote države. celotno državo. Ta pristojnost je skrajno orodje, ki ga država ima za obrambo svojih ustavnih vrednot in izpolnjevanje svoje ustavne obveznosti zagotavljanja vladavine prava na celotnem njenem ozemlju.

V dokumentu piše, da je "Ustavno sodišče BiH posebna tarča vladajoče koalicije v RS. Postopki proti sodišču vključujejo zanikanje legitimnosti sodišča in nespoštovanje njegovih dokončnih in zavezujočih odločb na območju RS, vztrajne pozive k zamenjavi mednarodnih sodnikov iz sodišča ter vztrajno neizpolnjevanje ustavne obveznosti imenovanja dveh sodnikov iz RS, s čimer se ovira normalno delovanje Ustavnega sodišča BiH kot varuha ustavno-pravnega reda BiH".

"18. marca 2024. je večina delegatov v PS BiH glasovala za uvrstitev predloga zakona o Ustavnem sodišču, ki ga je predlagal delegat SDS, na dnevni red, nakar je večina bošnjaških delegatov zapustila sejo. Seja je bila prekinjena zaradi pomanjkanja kvoruma. Predlog med drugim cilja na odstranitev mednarodnih sodnikov iz sodišča in uvedbo etničnega in entitetnega glasovanja pri njegovem odločanju. Kot tak je nezdružljiv z Ustavo BiH, evropskimi standardi in načeli neodvisnosti, nepristranskosti in celovitosti pravosodja. Enako velja za Osnutek zakona o prenehanju mandata tujih sodnikov in izvolitvi domačih sodnikov v Ustavnem sodišču BiH, ki ga je SNSD posredoval Domu poslancev BiH konec marca 2024. Visoki predstavnik je zelo jasno javno sporočil, da v okviru svojih pristojnosti meni, da je pritisk na mednarodne sodnike, da odidejo, kot tudi kakršna koli zakonska ureditev, ki bi omejila njihov mandat, nesprejemljiva," je navedeno v poročilu.

Visoki predstavnik ni vključil nobenih sprememb volilnih pravil, ki so jih nekateri zahtevali, in jih označil za način zaščite volitev članov Predsedstva BiH na strogo etnično temelječem sistemu.

"Po mnenju visokega predstavnika je treba takšna vprašanja reševati v kontekstu sprememb Ustave, ki so nujne za odpravo diskriminacije pri pridobivanju pravic, kot je ugotovljeno v skupini primerov Sejdić-Finci pred Evropskim sodiščem za človekove pravice in podobnih čakajočih vprašanjih," navaja poročilo Christiana Schmidta.

Jahorina ni v redu, Vareš pa je

Veliko je bilo pripravljalnega dela na pobudo OHR, vendar ni bilo večjega premika pri reševanju vprašanja državne lastnine v obdobju, na katero se nanaša poročilo.

"Vlada RS je 28. decembra 2023. sprejela Odločitev o prodaji nepremičnin, ki se nahajajo na območju Jahorine. Po tej odločitvi so nepremičnine, ki so predmet javnega razpisa, v lasti RS; vendar pa seznam zemljišč vključuje tudi kmetijska in gozdna zemljišča, ki so predmet prepovedi razpolaganja z državno lastnino in ustreznih odločb Ustavnega sodišča BiH. Po medijskih poročilih je Pravobranilstvo BiH februarja vložilo tožbo proti RS in od Sodišča BiH zahtevalo, da vse razglasi za nezakonito," je navedeno.

Na drugi strani Schmidt ne oporeka odločbam Vlade FBiH, ki se nanašajo na Vareš, torej na zemljišče, odstopljeno Adriatic Metalsu.

"Vlada FBiH je 15. novembra 2023. sprejela Odločitev o spremembi namembnosti gozdnih zemljišč in začasni uporabi gozdnih zemljišč v druge namene ("Odločitev o gozdnih zemljiščih"). V skladu s to Odločbo se gozdna zemljišča lahko začasno uporabljajo za načrtovane namene, razen za gospodarjenje z gozdovi, kot je izkoriščanje rudnih bogastev in drugih naravnih bogastev, dokler traja koncesijska pogodba. Namen Vlade FBiH je bil zapolniti obstoječo pravno vrzel, ki je nastala zaradi dolgotrajne odsotnosti Zakona o gozdovih FBiH, hkrati pa si prizadevati za spoštovanje prepovedi razpolaganja z državno lastnino in omogočiti realizacijo pomembnih investicijskih projektov. Predsedujoči Doma narodov (HP) BiH Kemal Ademović je nedavno Ustavnemu sodišču BiH vložil zahtevo za oceno ustavnosti te odločbe Vlade FBiH (zadeva št. U-3/24)," je navedeno v poročilu.

Poveličevanje vojnih zločincev

"Nedavno je že obstoječi mural v Čapljini (FBiH), ki poveličuje vojnega zločinca Slobodana Praljka, razširjen namesto da bi bil odstranjen. Kljub kriminalizaciji teh praks murali v večini primerov ostanejo neprijavljeni ali nesankcionirani. Pomembna je hitra reakcija, saj sta bila 9. januarja 2024. v Karušah/Doboj Jug (FBiH) aretirana dva mladeniča, ki sta na avtobusnem postajališču izpisovala ime Ratka Mladića, s čimer sta storila kaznivo dejanje," piše Schmidt.

O javnih servisih in FTV

Javni RTV sistem (PBS) se sooča z znatnimi finančnimi izzivi, zlasti po poteku pogodbe o pobiranju RTV naročnine konec leta 2023. Radio-televizija BiH (BHRT), eden od glavnih javnih oddajnikov, ni obnovil svoje pogodbe z Elektroprivredo BiH in Radio-televizijo FBiH (RTFBiH), navajajoč kršitev Zakona o javnem RTV sistemu zaradi nenamenske porazdelitve sredstev s strani entitetnih oddajnikov. Radio-televizija RS (RTRS) od leta 2017 samostojno pobira RTV takso brez prispevkov BHRT, zaradi česar je bil BHRT tožen za približno 85 milijonov KM. V FBiH pobiranje RTV takse zajema približno 56% gospodinjstev, z opaznim neplačevanjem v zahodni Hercegovini. RTFBiH, ki upravlja s temi sredstvi, zadrži del, namenjen RTRS, kar dodatno zaplete situacijo.

Imenovanje članov Upravnega sveta Radio-televizije FBiH je prav tako dolgo čakalo. Posledično ni nadzorne in upravljalne strukture, ki bi učinkovito izpolnjevala svoj mandat, kar prav tako spodkopava zaupanje javnosti v celovitost in nepristranskost te medijske institucije. 27. februarja 2024. se je moj Urad pridružil EU in OVSE v skupnem pismu Parlamentu FBiH, s čimer ga je pozval, naj dokonča imenovanje brez nadaljnjega odlašanja.

O sodbi v primeru respiratorjev

"Novalića, Hodžića in Solaka obtožujejo združevanja za storitev različnih kaznivih dejanj v zvezi z zlorabo položaja in pooblastil, sprejemom nagrade ali druge oblike koristi za trgovanje z vplivom, pranjem denarja, ponarejanjem ali uničenjem poslovne ali trgovinske listine, ponarejanjem uradne listine, kršitvijo obveznosti vodenja poslovnih ali trgovinskih evidenc, ter pripravo finančnih poročil in njihovo ponarejanje ali uničenje".

Ekonomija

Ekonomska aktivnost v BiH se je upočasnila. Stopnja rasti v tretjem četrtletju je znašala 1,9%, kar je znatno pod stopnjo rasti 3,8% v letu 2022. Ekonomski kazalniki – kot sta zunanjetrgovinska menjava in industrijska proizvodnja – potrjujejo upočasnitev. Izvoz BiH je v letu 2023 padel za 7,1%, uvoz pa za 3%. Industrijska proizvodnja je padla za 8%. Inflacija je znašala 6,5%. Neposredne tuje naložbe v tretjem četrtletju so znašale 1,433 milijarde KM (več za 23,9% v primerjavi z enakim obdobjem 2022. leta).

Proračun BiH

Postala je praksa, da se rok do 31. decembra za sprejetje državnega proračuna za naslednje leto ne spoštuje. V času predložitve poročila državni proračun za leto 2024 še ni bil dokončan na Ministrstvu za finance in zakladnico BiH, kaj šele sprejet v Parlamentarni skupščini BiH. Čeprav se to lahko pripiše osemmesečni zamudi pri sprejetju Globalnega okvira fiskalne bilance in politike v BiH za obdobje 2024.-2026., kot prvega koraka v proračunskem procesu na državni ravni, priprava in sprejetje proračuna za leto 2024 lahko postanejo tudi talci strankarskih kalkulacij.

(Istraga.ba)