Poročilo Freedom House: Demokracija po svetu v upadu

SARAJEVO, (Patria) - Demokracija po svetu upada, rezultati pa so vidni ne le v avtoritarnih režimih, kot so Kitajska, Rusija in Iran, ampak tudi v državah z dolgoletno tradicijo ohranjanja temeljnih pravic in svoboščin.

In medtem ko protesti v vseh regijah sveta kažejo na razširjeno potrebo ljudi po boljšem vladanju, še niso obrnili trenda upadanja svoboščin, je sklep letošnjega poročila Freedom House 2020, zadnje izdaje poročila »Sloboda u svijetu 2020.« o političnih pravicah in državljanskih svoboščinah v 210 državah in ozemljih po svetu, poroča CdM.

»Poročilo jasno kaže, da je demokracija ponovno v upadu. Politične in državljanske pravice so ogrožene, tako v svobodnih družbah kot v zatiralskih. Možno je obrniti ta trend, vendar bodo za to potrebni skupni napori vlad, pritisk ljudi in partnerstvo poslovne skupnosti,« pravi direktor Freedom House Mike Abramowitz.

Odstotek svobodnih držav je v zadnjih desetih letih padel za tri odstotke, medtem ko je odstotek držav, označenih kot delno svobodne ali nesvobodne, narasel za dva oziroma en odstotek.

Porast negativnih trendov

Od 195 držav na svetu je 83 držav označenih kot svobodnih, 63 držav delno svobodnih, za 49 držav in ozemelj po svetu pa Freedom House sklepa, da niso svobodne. Med najslabšimi so Sirija, Južni Sudan, Severna Koreja, Savdska Arabija, Libija in druge.

Države Zahodnega Balkana so še vedno na seznamu držav s delno svobodo. Le Hrvaška je označena kot svobodna država.

Vrzel med nazadovanjem in uspehom se je povečala v primerjavi z letom 2018 zaradi poslabšanja političnih pravic in državljanskih svoboščin, ki so jih izkusili posamezniki v 64 državah, medtem ko so bili v 37 državah zabeleženi premiki. Ti negativni trendi so bili identificirani v vseh vrstah režimov, navaja poročilo Freedom House.

Ogrožene manjšinske pravice

Države, ki so v letu 2019 doživele korak nazaj, presegajo število tistih, ki so doživele uspehe. Poleg tega je bila zabeležena globalna erozija obračanja k pluralizmu po svetu. Etnične, verske in druge manjšinske skupine so nosile breme državnega zlorabljanja tako v demokratičnih kot v avtoritarnih državah.

Dva največja primera kršitev manjšinskih pravic sta bila identificirana na Kitajskem, kjer je bila zabeležena večletna kampanja režima proti ujgurski manjšini, ter v Indiji, ki je zabeležila največji upad med demokratičnimi državami.

Indija je dolgo veljala za potencialno protiutež Kitajski, vendar alarmantna odstopanja, piše Freedom House, sedanje indijske vlade od demokratičnih norm povzročajo zameglitev razlike med Pekingom in New Delhijem.

Odstranitev avtonomnega statusa Džamuja in Kašmirja, diskriminacijski zakon o državljanstvu, agresivne taktike zatiranja protestov so del nacionalističnih politik indijskega premierja Narendre Modija.

 Novi zakon o državljanstvu ogroža sekularizem v Indiji

Kot posledica vsega tega je indijski Kašmir, ki je posebej ocenjen v poročilu Freedom House, doživel enega od petih največjih padcev v samo enem letu, teritorialni status države pa se je iz delno svobodne zrušil na položaj nesvobodne države.

Ogroženi so tudi demokratični procesi v Združenih državah Amerike, navaja poročilo Freedom House. Medtem ko je bil položaj ZDA na lestvici med lanskim letom enak, je v zadnjih desetih letih status ZDA padel za osem točk.

Skrb vzbujajoči znaki med lanskim letom so vključevali spremembo pravil, ki so oslabila pravice prosilcev za azil, nove dokaze o vpletanju v volilni sistem ter spore med kongresom in izvršno oblastjo.

Kljubovanje kongresnim oblastem je bilo v središču postopka odstavitve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je sedanjim in bivšim uradnikom odredil, naj se ne odzovejo na pozive kongresa k pričevanju v primeru njegovega domnevnega poskusa političnega pritiska na Ukrajino. Hkrati je ameriška administracija pošiljala nasprotujoča si sporočila o poslabšanju demokratičnih institucij in spoštovanja človekovih pravic.

Senat oprostil Trumpa obtožb

»Indija in Združene države Amerike so največje in morda najvplivnejše demokracije na svetu in njuno odstopanje od idej liberalne demokracije pošilja napačno sporočilo,« je dejal Mike Abramowitz, predsednik Freedom House.

»Če velike demokratične sile ne zagotovijo močnih primerov in konstruktivnega vodenja, bo nemogoče obrniti globalne trende, ki ogrožajo svobodo vseh družb.«

Največje spremembe po meritvah Freedom House so zabeležile države v Afriki. Sudan, Madagaskar in Etiopija so zabeležile premike k reformam in demokratičnemu vladanju, medtem ko so Benin, Mozambik in Tanzanija doživeli problematične volitve in represijo države.

Največji upad svoboščin je bil zabeležen v Turčiji, Venezueli, na Madžarskem, v Azerbajdžanu, Jemnu, Srbiji z dvanajstimi točkami, Ukrajini, Združenih arabskih emiratih in drugih državah.

Nadlegovanja in zastraševanja v Srbiji in Črni Gori

Načela liberalne demokracije v Evropi, tradicionalno del sveta, ki običajno dosega najboljše rezultate meritev svoboščin po poročilu Freedom House, je v zadnjih nekaj letih pod resnim pritiskom.

Populistični voditelji in stranke v Evropi so nadaljevali z napadi na neodvisne institucije v preteklem letu. Na Češkem je zamenjava ministra za pravosodje in skrb, da premier Andrej Babiš poskuša blokirati kazenske ovadbe zaradi domnevne zlorabe sredstev Evropske unije, privedla do največjih protestov v tej državi po letu 1989. Stranke skrajne desnice so dosegle volilne dobičke v Estoniji.

V Črni Gori in Srbiji so novinarji, opozicijski politiki in drugi, za katere se šteje, da predstavljajo sovražnike oblasti, soočeni s stalnim nadlegovanjem, zastraševanjem, celo nasiljem. Javna frustracija nad ukoreninjenimi vladajočimi strankami je prerasla v velike proteste v obeh državah, vendar, kot piše Freedom House, niso uspeli prinašati kakšnih pomembnih sprememb.

Severna Makedonija je izvedla predsedniške volitve, ki so pomagale popraviti antidemokratično zapuščino bivšega premierja Nikole Gruevskega. Volitve na Kosovu so privedle do vstopa Samoopredelitve v vlado, kjer imajo priložnost, da se borijo proti korupciji.

Eden najbolj opaznih zabeleženih primerov zatiranja v preteklem letu je odnos Kitajske do muslimanske manjšine Ujgurov.

Množične kršitve temeljnih svoboščin milijonov Ujgurov in drugih muslimanskih manjšin v tem delu sveta, ki so bile prvič zabeležene leta 2017, so se nadaljevale tudi v preteklem letu, s stotinami tisoč ljudi, obsojenih na zaporne kazni ali pridržane, prisilno delo, zapiranje muslimanskih otrok v državne internate. Peking je decembra lani trdil, da so ukinili množične pridržanja, vendar dokazi iz vladnih dokumentov in pričevanja članov družin žrtev govorijo drugače.