Izrek presodbe Asimu Sarajliću in drugim 10. februarja

(Patria) - Okrožno tožilstvo v Sarajevu je v zaključnih besedah na sojenju za dajanje darila in drugih oblik koristi zahtevalo obsodilno sodbo za Asima Sarajlića, Sabahudina Delalića in Muhameda Šehovića, medtem ko so zagovorniki predlagali njihovo oprostilno sodbo.

Okrožna tožilka Lejla Kurtanović je dejala, da je tožilstvo s predstavljenimi dokazi v celoti dokazalo, da so Sarajlić, Delalić in Šehović storili dejanje, ki jim je očitano.

Osvrnila se je na ugovore obrambe, ki so med postopkom poudarjali, da je avdio posnetek, uporabljen kot dokaz, nezakonit in da je prišlo do kršitve pravice do zasebnosti.

Navedla je, da pričevalec Velid Tvrtković, ki je posnetek ustvaril, ni sam sprožil srečanja z obtoženimi in da v tem primeru ne pride do kršitve tajnosti, če posname pogovor, na katerega je bil povabljen.

Kurtanovićeva je dejala, da pričevalec kot državljan ni kršil nikogaršnjih temeljnih pravic in da je posnel dejstva, ki se nanašajo nanj. Dodala je, da iz izjave Tvrtkovića izhaja, da ni poznal lokacije srečanja niti tega, kdo bo udeležen, ter da ni mogel zahtevati dovoljenja za snemanje ali izvajanje preiskovalnih dejanj, ker ni imel časa.

„Pričevalec Velid Tvrtković ni vnaprej vedel, da se pripravlja izvršitev kaznivega dejanja,“ je navedla Kurtanovićeva in dodala, da so to okoliščine, ki bi lahko pri pričevalcu povzročile določeno bojazen, da se ustvarjeni posnetek ne nanaša na zasebno življenje sogovornikov, ter da se pravica do zasebnosti v določenih pogojih lahko delegira in da na ravni sodišč ne obstaja absolutna prepoved takšnih dokazov.

Tožilka je dejala, da je nesporno dokazano, v čem je korist obtoženih, in da je pričevalcu Tvrtkoviću med srečanjem ponujena zaposlitev v okviru javnih ustanov za njegovo ženo, kar bi moralo biti izvedeno v okviru javnih postopkov, ter da je avtentičnost samega posnetka dokazana med postopkom.

„Predlagamo, da sodišče Asima Sarajlića, Sabahudina Delalića in Muhameda Šehovića spozna za krive in jih kaznuje po zakonu,“ je dejala Kurtanovićeva, ter dodala, da bi z obsodilno sodbo bila povrnjena zaupanje državljanov v pravosodje.

Sarajlić, Delalić in Šehović so obtoženi, da so od 20. do 25. februarja 2020. preko Šehovića dogovorili srečanje s Tvrtkovićem, pred notranjimi strankarskimi volitvami za predsednika KO SDA Sarajevo, ki so bile načrtovane za 26. februar 2020. in na katerih sta bila predlagana kandidata člana Efendić in Prevljak.

Tvrtkoviću so, kot je nadalje navedeno, obljubili, da bodo z uporabo svojega družbenega in vplivnega položaja, ki ga imajo na podlagi položajev v okviru SDA, zaposlili njegovo ženo v eni od institucij, kjer so na vodilnih položajih kadri SDA, če bo na teh volitvah svoj glas dal njihovemu kandidatu za omenjeni položaj – Prevljaku.

Sarajlić je bil v tem obdobju član predsedstva oziroma podpredsednik SDA, Delalić član izvršnega odbora občinske organizacije SDA Novi Grad Sarajevo, Šehović pa nekdanji tehnični sekretar stranke.

Po mnenju Sarajlićevega zagovornika Nermina Mulalića, do predstavitve zaključnih besed sploh ne bi smelo priti, glede na to, da ni bilo podlage za odredbo o izvajanju preiskave, niti za vložitev in potrditev obtožnice.

Mulalić je pojasnil, da se ustvarja vtis, da je zaključna beseda tožilstva pravzaprav obramba za Velida Tvrtkovića in Semira Efendića pred kaznivim dejanjem „nezakonito snemanje“.

„Nezakonitost tega dokaza temelji na motivih Velida Tvrtkovića, ki ne morejo spadi v sfero javnega interesa,“ je izjavil Mulalić in dodal, da je na vprašanje Šehovićeve obrambe Tvrtković razkril motiv snemanja pogovora – strah, ter da je Efendić pričal, da mu je Tvrković dejal, da je „za vsak primer prižgal telefon“.

Sarajlićeva obramba je dejala, da je bil Tvrtkovićev motiv zasebni in osebni interes ter je spomnila na primer „Potkivanje“ pred Državnim sodiščem, ki je ugotovil, da je šlo v tem primeru za nezakonit posnetek in da so okoliščine v tem primeru identične.

Ta obramba prav tako trdi, da je neutemeljena teza tožilstva – da ima Tvrtković status odgovorne osebe, glede katere se lahko stori kaznivo dejanje, ter je izpostavila vrsto trditev, po katerih je vprašljiva, kot je bilo rečeno, verodostojnost Efendića in Tvrtkovića kot prič.

Kadrija Kolić, zagovornik obtoženega Delalića, je dejal, da tožilstvo v konkretnem primeru ni dokazalo krivde njegovega varovanca in da vsi dokazi, ki jih je tožilstvo predstavilo, izhajajo iz dejanja kaznivega dejanja „neovlaščeno snemanje“.

Kolić je poudaril, da so vsi dokazi tožilstva izhajali iz dejanja kaznivega dejanja in da jih je treba obravnavati kot nezakonite, ker so bili pridobljeni s kršitvijo zakona o kazenskem postopku. Naštel je vrsto dokazov, ki jih je treba obravnavati kot nezakonite, in ki izhajajo iz kršitev človekovih pravic in svoboščin.

„Zakonitost pri zbiranju dokazov ima ključnega pomena. (...) Ker nimamo odločbe, s katero je dovoljeno snemanje, je naš ugovor nezakonitosti utemeljen,“ je dejal Kolić in dodal, da je posnetek služil kot osnova za pridobitev vseh ostalih dokazov.

Ta obramba je kot primer navedla tudi primer „Potkivanje“, v katerem je bil avdio posnetek razglašen za nezakonitega, ker je bil narejen proti znanju in volji prisotnih in v katerem je sodišče ugotovilo, da je bil posnetek pridobljen s kršitvijo pravice državljanov do zasebnosti.

Nina Karačić, Šehovićeva zagovornica, je med predstavitvijo zaključnih besed navedla, da avdio posnetek ni bil pridobljen pod pogoji, ki jih določa zakon. Dejala je, da je Tvrtković – brez soglasja prisotnih – snemal pogovor v avtomobilu, ki ni njegova zasebna last, s čimer so bile kršene pravice drugih.

„Velid Tvrtković je na vprašanje obrambe dejal, da je posnetek ustvaril iz osebnega strahu. Motiv je bil samo osebni strah, interes, ne pa zadovoljitev javnega interesa,“ je poudarila zagovornica Karačićeva in sodišče prosila, naj upošteva, da je posnetek dokaz, na katerem temeljijo vsi ostali dokazi, ki predstavljajo „sad zastrupljene sadike“.

Šehovićeva obramba je navedla, da tožilstvo med kazenskim postopkom ni ugotovilo, da gre na posnetku za Šehovićev glas, da je posnetek z USB-ja povsem očitno modificiran, ter da je pričevalec Tvrtković brisal sporočila z obtoženim Šehovićem – kar je vidno iz dokazov.

Dodala je, da je to očiten primer pričevalca, ki mu ni mogoče verjeti, ter da tožilstvo ni izvedlo dokazov v smeri, iz katere bi bilo vidno, da je obstajal predhodni dogovor obtoženih oseb, kot je opisano v obtožnici.

Vse tri obrambe so zahtevale oprostilno sodbo za obtožene.

Izrek sodbe je razpisan za 10. februar, piše Detektor.