Napisal: Armin Sijamić
V ponedeljek je v Damasku v raketnem napadu uničen iranski konzulat, umrlo je trinajst ljudi. Napadi na diplomatska in konzularna predstavništva vsake države so redki incidenti, saj so de facto objava vojne. Sirija, Iran in Rusija so za napad obtožile Izrael, Tel Aviv pa je zavrnil komentiranje. Medtem ko se preučujejo podrobnosti napada, je vredno biti pozoren na nekatere dogodke, ki bi lahko bili del mozaika, zakaj je Izrael izvedel ta napad in kaj je s tem želel doseči.
Spopad med Izraelom in Iranom traja desetletja, od napada Hamasa 7. oktobra pa se je še dodatno okrepil. Izrael je izkoristil napad Hamasa, da bi se poskušal obračunati z Iranom, še posebej od trenutka, ko so Združene države Amerike sporočile, da bodo branile svojega zaveznika in pred njihove obale poslale letalonosilke. Ta izraelska kalkulacija do zdaj ne daje želenih rezultatov, še posebej, ker Hamas še vedno nudi odpor in ker je Izrael pod vse večjimi kritikami držav po vsem svetu.
V zadnjih mesecih je Izrael, tako kot prej Združene države, izvajal ciljane likvidacije (pro)iranskih uradnikov po Bližnjem vzhodu, v pričakovanju, da bo Teheran popustil in s tem prešutno dal Tel Avivu in Washingtonu pravico, da nekaznovano napadajo kogar koli v regiji.
Vendar pa je čas, ko je ena sila na Bližnjem vzhodu počela, kar je želela, za nami in ni znakov, da se bo kmalu vrnil, medtem ko regionalne sile kažejo vse večjo svobodo pri svojem delovanju. Kljub temu pa obstajajo tisti, ki si želijo vrnitve časa, ko je po Bližnjem vzhodu prevladoval Zahod, Izrael pa je bil zaščiten in je deloval z blagoslovom najrazvitejšega dela sveta.
Takšen razvoj situacije Iran ne more dovoliti. Poleg tega ima Iran svoje načrte in ne sedi s križem rok, čakajoč na poteze tekmecev. Dejavnosti iranskih zaveznikov v Libanonu, Siriji, Iraku in Jemnu govorijo, da Teheran ni opustil svoje ideje, da z Bližnjega vzhoda potisne Združene države in se obračuna z Izraelom. Teheran je pokazal, da je pripravljen napasti tudi v sosednjem Pakistanu, ki je jedrska sila, na meti pa so že dlje časa ameriški in izraelski cilji.
Ta igra bi lahko trajala še leta in bi verjetno šla v prid Iranu v času, ko Zahod in zavezniki gradijo zidove proti Rusiji in Kitajski, oziroma ko se Združene države vse bolj posvečajo Pacifiku in vzhodni Evropi, oziroma pomoči Ukrajini pri obrambi pred rusko agresijo.
Refleksije vojne v Ukrajini
Vendar pa je napad na iranski konzulat eskalacija tega obračuna in zdi se, da želi vlada Benjamina Netanyahua pokazati Izraelcem, Washingtonu, Moskvi in Teheranu, da so pripravljeni iti v vojno, oziroma da se ne bodo predali brez boja. Nekateri trdijo, da z napadi Izrael želi izzvati Teheran k odgovoru, ki bi Washington potegnil v vojno proti Iranu, s čimer bi s sebe sprali velik del pritiska.
Čeprav se zdi, da napad na iranski konzulat nima nobene zveze z Moskvo, stvari stojijo drugače. Rusija ima namreč svoje enote po vsej Siriji in z Iranom zagotavlja obstoj Basharja al-Assada na oblasti. Rusija Siriji že leta nudi različne vrste pomoči, vendar ob tem pazi, da ne bi razjezila Izraela, s katerim ima odlične odnose.
Z drugimi besedami, Moskva je Damasku nudila pomoč pri premagovanju upornikov in terorističnih skupin, vendar ne pri ogrožanju položaja Izraela. Tako Moskva Siriji ni dala najboljših letal ali protizračnih obrambnih sistemov za zaščito svojega neba pred napadi Izraela. Verjame se, da bi Rusija z dobavo svojih najboljših protizračnih sistemov, glede na majhno razdaljo, Siriji omogočila spremljanje in napadanje izraelskih letal že od trenutka, ko so vzletela z letališča. Siloviti zračni napadi Izraela, kot tudi zadnji na iranski konzulat, so posledica tudi te odločitve Moskve.
Vendar pa se stvari spreminjajo. Od začetka invazije na Ukrajino Moskva sprejema različne poteze, ki so usmerjene proti Izraelu. Na primer, po tem, ko je Izrael obsodil rusko agresijo na Ukrajino 24. februarja 2024. leta, je ruski odposlanec pri Združenih narodih Dmitrij Poljanski dejal, da je Moskva „zaskrbljena zaradi napovedanih načrtov Tel Aviva za razširitev naselitvenih dejavnosti na zasedeni Golanski planoti, kar je v neposrednem nasprotju z določbami Ženevske konvencije iz leta 1949“, ter dodal, da je „ruski položaj nespremenjen, da ne priznavamo izraelske suverenosti nad Golansko planoto, ki je neodtujljiv del Sirije.“
Januarja letos je Moskva sporočila, da njena letala patruljirajo ob „liniji Bravo“ na Golanski planoti, ki služi kot cona ločitve med Sirijo in Izraelom. Spomnimo, Izrael je zasedel del Golanske planote, potem ko jo je leta 1967 odvzel Siriji, nato pa to območje priključil, čeprav mednarodna skupnost tega nikoli ni priznala.
Namestitev ruskih sil med Izraelom in Sirijo je prav tisto, kar Iranu manjka pri načrtih, da se brez večjih izgub pozicionira na izraelske meje. Izrael trdi, da se iranske sile že vrsto let nameščajo ob meji in da predstavljajo nevarnost za Tel Aviv. Prisotnost Rusije na tem delu Sirije bi Irancem dala prepotrebno zaščito pred zračnimi in raketnimi napadi Izraela.
Nove tveganja
Z napadom na iranski konzulat je Izrael vsem v Siriji sporočil, da so lahko tarča, vključno z najvišjimi uradniki. Rusija je napad obsodila in ga označila za „nesprejemljivega“, k obsodbam pa se je pridružilo veliko držav, ki trdijo, da gre za kršitev Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih in kršitev mednarodnega prava.
Iranski zunanji minister Hossein Amir Abdollahian je dejal, da Iran ZDA „odgovarja“ za napad „sionističnega entiteta“. Drugi iranski uradniki so napovedali maščevanje.
Dosadašnji izraelski napadi na iranske uradnike niso minili nekaznovano, zato ni dvoma, da bo Teheran tudi tokrat sprejel določene poteze. Kakšne bodo te poteze, je težko reči, kot tudi ločiti jih od tega, kar iranski zavezniki v regiji že redno počnejo. Iran namreč na različne načine podpira Hezbolah, Huse, šiitske milice v Siriji in Iraku, kot tudi uradni Damask. Vsi ti na različne načine zadajajo udarce Izraelu.
Likvidacija trinajstih oseb, od tega šest iz Irana in sedem iz Sirije, je pokazatelj, da Izrael ne namerava prenehati uresničevati začrtanih ciljev. V napadu na konzulat je življenje izgubil visoki častnik Iranske revolucionarne garde Mohamed Zahedi, skupaj z več svojimi kolegi. V napadu je bila poškodovana tudi rezidenca iranskega veleposlanika v Damasku. Spomnimo se, da je Izrael 25. decembra lani v Damasku v njegovi rezidenci ubil iranskega generala Razija Mousavija.
Izraelski napad na iranski konzulat bi lahko sprožil novo spiralo nasilja, česar se bojijo mnogi na Bližnjem vzhodu. Zadnjih šest mesecev kaže, da je v spopadu Izraela in Irana lahko tarča kdorkoli in kjerkoli. V bistvu to pomeni, da je zaščitenih vse manj, bojišče pa je vse večje. Zato je treba s posebno pozornostjo spremljati prihodnje ruske in iranske poteze v Siriji, oziroma njihovo odločitev, ali okrepiti obrambne zmogljivosti Damaska in tako preprečiti Izraelu izvajanje napadov.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija
Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci sabotirali Američane, nov poskus konec junija
