Izrael pred volitvami: boj za preživetje Benjamina Netanyahua

Po političnem neuspehu premierja Benjamina Netanyahua, vodje stranke Likud (hebrejsko konsolidacija), da po volitvah aprila oblikuje vlado, se Izrael pripravlja na predčasne volitve, ki bodo 17. septembra.

Posledično prvemu neuspehu v zgodovini države pri oblikovanju vlade je Knesset (izraelski parlament) s 120 poslanci 30. maja izglasoval svoje razpustitev in nove volitve, kar je prav tako prvič v zgodovini, da je Knesset glasoval za svojo razpustitev pred oblikovanjem vlade. Splošno prepričanje je, da je bilo to storjeno, da bi se preprečilo imenovanje Netanyahuovega volilnega tekmeca Bennyija Gantza za začasnega premierja.

Najdlje vladajoči premier v zgodovini Izraela, Benjamin Netanyahu, je imel svoj zadnji predvolilni sestanek kabineta na palestinskih ozemljih, s čimer je poudaril svoje glavno volilno sporočilo in obljubo – da bo razširil izraelsko suverenost na dolino reke Jordan in izraelska naselja na zasedenem Zahodnem bregu, s čimer bi palestinsko prebivalstvo ostalo v popolnoma izoliranih enklavah.

Ta poteza je bila brez olepševanja poimenovana aneksija, za katero Netanyahu pravi, da bo Izraelu dala "strateško globino".

Sestanek, ki je potekal sredi palestinskih ozemelj, kjer živi več kot 2,5 milijona Palestincev med 600.000 izraelskimi priseljenci, je prvi sestanek izraelskih uradnikov na uradnih palestinskih ozemljih v zadnjih 20 letih.

Netanyahu je napovedal, da bo aneksijo razglasil takoj po volitvah, kar nakazuje, da je njegovo potezo odobril njegov močni zaveznik, ameriški predsednik Donald Trump, ter da je prepričan v svojo volilno zmago. Takšno Netanyahuovo sporočilo je njegov najmočnejši volilni argument, s katerim si prizadeva pridobiti podporo desničarskih volivcev.

Netanyahu pa se zdi samozavesten le na videz – že dolgo ga pritiska grožnja glavnega izraelskega tožilca, da bo vložil obtožnice proti njemu na podlagi treh odprtih primerov, ki se nanašajo na poneverbo, podkupovanje in kršitev zaupanja, za katere trdi, da jih je organizirala levica. Hkrati se sooča z močnimi volilnimi tekmeci, kot je vodja stranke Modro in belo, ki je na volitvah aprila osvojila 26,13 % glasov, le 0,33 % manj od Likuda, kar je privedlo do političnega neuspeha pri poskusu koalicije in oblikovanja vlade.

Enako močna karta v Netanyahuovih rokah, ki jo brez zadržkov uporablja za prihajajoče volitve, je prijateljstvo z ameriškim predsednikom; glavno volilno geslo je skupna fotografija Netanyahua in Trumpa, za katero upa, da bo neposredno in močno vplivala na volivce.

V dneh pred volitvami si je Netanyahu prizadeval dodatno obogatiti svojo diplomatsko karto s srečanji in je z izjemno kratko najavo obiskal britanskega premierja Borisa Johnsona, ko je bil ta pod največjim stresom zaradi dogajanja v zvezi s suspendiranim parlamentom – vse to, da bi poudaril svoje dobre odnose s svetovnimi voditelji in namignil na njihovo podporo, čeprav ta morda ne obstaja ... ker skupna fotografija ne pomeni vedno brezpogojne politične podpore.

Špekulira se, da bo izid volitev podoben aprilskemu, ko sta Netanyahu in nekdanji načelnik generalštaba IDF (Izraelskih obrambnih sil) Benny Gantz končala z enakim številom glasov. Takšen epilog volitev bi pomenil ponovitev postaprilskega agonije v Izraelu z novimi poskusi koalicij, ki so pomemben adut v rokah kogar koli, ki želi blokirati "skoraj zmagovalca".

Morda je najboljša ilustracija te trditve postaprilska neuspela koalicija Likuda in sekularne nacionalistične stranke Yisrael Beiteinu (Izrael naš dom) nekdanjega obrambnega ministra, zunanjega ministra in podpredsednika vlade Avigdora Liebermana. Nemogočnost dogovora glede obveznega služenja vojske za študente ješive (kar zagovarja sekularni Lieberman) je privedla do Netanyahuovega neuspešnega koaliranja z Liebermanovo stranko in posledično (ne)oblikovanja vlade.

Hkrati so se arabske stranke v Izraelu združile v koalicijo, s čimer bi lahko postale pomembna sila v Knessetu in tako blokirale Netanyahuov uspeh.

Netanyahuovo politično preživetje je odvisno od izida jutrišnjih volitev. Verjetno meni, da bi ga nov mandat premierja zaščitil pred sojenjem, saj je že pred tem poskušal preko Knesseta izposlovati imuniteto zase, kot tudi odobritev predloga novega zakona, s katerim mu izraelsko vrhovno sodišče ne bi moglo odvzeti imunitete.

Rezultat preteklih volitev govori o tem, kako razdeljeno je izraelsko družba glede svojih voditeljev in prihodnosti, medtem ko politična pokrajina dobiva vse več fragmentov v obliki političnih strank.

Koliko bodo stranke pripravljene koalirati na podlagi skupnih ciljev ali pa bodo nujnost koalicij uporabile druga proti drugi – ostaja videti 17. septembra in v dneh, ki bodo sledili.