Izrael in Hezbollah v vojni, ki je trenutno ne želita, a jo morata voditi in zato plačati visoko ceno

Napisal: Armin Sijamić

Ta teden sta Izrael in libansko šiitsko gibanje Hezbolah na robu tega, kar so mnogi opisali kot odprto vojno, ki vodi v regionalno vojno. Ta vojna bi zajela več držav in verjetno spodbudila Združene države Amerike, da se vmešajo in pomagajo Izraelu. Toda takšna vojna ni v interesu ne Izraela ne Hezbolaha, vendar se vojna vodi in krepi ter bo obe strani drago stala.

Ko je 7. oktobra lani Hamas napadel Izrael in nato dobil odgovor Tel Aviva, se je Hezbolah odločil podpreti palestinsko gibanje, kar je bila, kot so kasneje pojasnili, moralna in verska dolžnost, pa tudi pomembna politična zmaga v Libanonu in na Bližnjem vzhodu. Že naslednji dan je Hezbolah ciljal izraelske vojaške baze, po smrti prvih civilistov v Libanonu pa je začel napadati naselja. Na stotine tisoč ljudi z obeh strani meje je bilo razseljenih.

Ta vrsta vojne je ustrezala Hezbolahu, saj so z jeftinimi projektili zadeli izraelske vojaške baze in uničili najnaprednejšo opremo, ki jo ta država ima. Zaradi majhne razdalje med vojskama in vse boljše tehnike Izrael ni mogel ustaviti napadov, Hezbolah pa je širil seznam ciljev.

/qpost/330109

Izrael in Hezbollah sta v zadnjih dneh drug drugemu zadala najhujše udarce od 7. oktobra

Napisal: Armin SijamićMejni pas med Libanonom in Izraelom je od 8. oktobra, dan po vdorih Hamasa na jug Izraela, ki so sprožili trenutno vojno v Gazi, prizorišče spopadov med dvema starima sovražnikoma. Stotine, celo tisoči vojakov, po nek

Izrael je kot odgovor na te napade ciljal voditelje Hezbolaha in proiranske voditelje po Bližnjem vzhodu, kar je bila operacija, ki bi lahko zadovoljila tako vojsko kot javnost. Vendar pa Hezbolaha s tem ni mogoče premagati in to je bilo jasno tudi izraelski vojski, ki je po poročilih medijev Benjamina Netanyahua opozarjala, da operacije ne prinašajo želenih rezultatov.

/qpost/329550/Ameriko-izraelski-napadi-na-proiranske-zvaninike-i-odgovor-Teherana

Ameriško-izraelski napadi na (pro)iranske uradnike in odgovor Teherana

Napisal: Armin SijamićTe dni so bile izvedene likvidacije političnih in vojaških uradnikov, ki so neposredno ali posredno povezani z Iranom. Čas likvidacij, kot tudi način in vedenje tistih, ki jih Iran šteje za odgovorne za ta dejanja, kažejo na novo f

Tako se je v enajstem mesecu vojne Izrael odločil povečati vložke in sprožiti operacijo, katere posledice se bodo čutile po vsem Bližnjem vzhodu, s čimer je izbira naprave s strani vsakega posameznika postala vprašanje lastne varnosti.

/qpost/373532/Hezbollah-je-doivio-najvei-udarac-od-7-oktobra-a-Izrael-pokazao-da-gotovo-sve-moe-biti-oruje

Hezbollah je doživel najhujši udarec od 7. oktobra, Izrael pa pokazal, da je skoraj vse lahko orožje

Napisal: Armin SijamićNovice, ki prihajajo ta teden iz Libanona, delujejo kot povzetek vohunskega ali akcijskega filma. Komunikacijska oprema eksplodira, ubija in ranjava uporabnike. Zgodba je vendar resnična in govori o tem, kako se način vojskovanja spre

Novi val napadov

Ne glede na to, kako veliko škodo je ta poteza povzročila Hezbolahu, ga ni vrgla na kolena. Poročila pravijo, da niso bili ranjeni pripadniki najpomembnejših bojnih enot, temveč predvsem ljudje, ki v tem gibanju opravljajo druge vrste dela, najpogosteje daleč od fronte. Generalni sekretar Hezbolaha Hassan Nasrallah je dejal, da so prek posrednikov prejeli sporočilo, da je bil napad izveden, da bi jih prisilili k opustitvi podpore Palestincem in Hamasu.

Hezbollah je to možnost zavrnil in Netanyahuu sporočil, da razseljevanje ne bo vrnilo ljudi domov in da se bodo napadi nadaljevali, dokler bo Izrael napadal Gazo. Izrael je nato sprožil bombardiranje Libanona, v katerem je v samo dveh dneh umrlo okoli 600 ljudi. Pred tem so iz letal odvrgli letake s pozivom prebivalstvu k evakuaciji, uradniki pa so trdili, da so v hišah Hezbolahovi projektili. Večkrat je bilo bombardirano tudi gosto naseljeno Bejrut. Ta poteza Izraela spominja na operacije v Gazi, ko so trdili, da se pod različnimi zgradbami nahajajo Hamasovi predori. Številne zgradbe so bile zbrisane z ameriškimi bombami, ki nosijo skoraj tono eksploziva.



Nato je Izrael sporočil, da je zadel na stotine Hezbolahovih raketnih lansirnikov in da je ponižal napredek te skupine od njihove zadnje vojne leta 2006, ko je libansko gibanje zmagalo. Izrael je ciljal območje ob meji in iskal lansirnike. Hezbolah je nato ciljal cilje do Haife, s čimer je povečal doseg napadov. To govori, da izraelske trditve o na stotine uničenih lansirnikov niso resnične, saj je bila Haifa napadena z večjimi projektili kot obmejna območja, te pa je težje skriti kot manjše projektile.

Tudi ta poteza spominja na prejšnje operacije. Namreč, Izrael je leta 2006 bombardiral domnevne položaje Hezbolaha in trdil, da jih je uničil. Kmalu so vsi spoznali, da se to ni zgodilo, Hezbolah pa je Izrael prisilil k umiku z juga Libanona. Po eksploziji pejdžerjev prejšnji teden je Nasrallah dejal, da bi bila za njegovo gibanje »zgodovinska priložnost«, če bi Izrael izvedel kopensko invazijo.

Do miru v Gazi ali do regionalne vojne?

Mnogi trdijo, da bo Izrael izvedel kopensko invazijo na jug Libanona, vsaj simbolično, da bi pokazal, da je bil Hezbolah potisnjen od meje. Nekateri trdijo, da bi Hezbolah po istem modelu lahko izvedel invazijo na sever Izraela. Največ pa je tistih, ki trdijo, da Izrael ne bo izvedel invazije na Libanon, saj bi to pomenilo vstop na teren, kjer ima Hezbolah prednost. Trdijo, da je izraelska vojska izčrpana od vojne v Gazi in da v Libanonu ne bi mogla voditi dolgotrajne vojne.

Zato je vse več tistih, ki pravijo, da se Netanyahu drži načela »eskalacija do deeskalacije«, kar bi v najpreprostejši razlagi pomenilo, da nasprotniku zadajo hud udarec in nato iščejo koncesije za pogajalsko mizo. To Hezbolah ve, vendar si je zavezal roke s stališčem, da bo prenehal napadati Izrael, ko bodo prenehali napadi na Gazo. Na drugi strani je Izrael večkrat ponovil, da se dogovor s Hamasom ne nanaša na Hezbolah, in svoji javnosti obljubil, da jih bo porazil.

Tukaj ne mislimo na končni vojaški poraz Hezbolaha. Kako težko je to, kaže primer Hamasa v Gazi. V nasprotju s Hamasom, libansko gibanje ni obkoljeno in ima za seboj kopenske poti do Sirije in naprej do Iraka in Irana. To pomeni, da mu lahko prihaja pomoč. Poraz Hezbolaha vidi Izrael v umiku borcev te skupine čez reko Litani, kar bi pomenilo, da se bodo odmaknili od libansko-izraelske meje za približno trideset kilometrov, in vrnitev prebivalcev Izraela v svoje domove na severu.

V zadnjih dveh dneh Hezbolah ni bil miren. Domnevno so zadeli izraelska vojaška letališča, tovarne streliva, vojaške baze... Nekatera poročila pravijo, da so na stotine tisoč ljudi preživelo noči v zakloniščih in da ne delujejo tovarne in šole. Ni poročil o množičnem stradanju civilistov kot v Libanonu.



Zmožnost Hezbolaha, da cilja globoko v Izrael, po trditvah izraelske vojske, da so jim uničili na stotine raketnih lansirnikov, govori, da še niso izkoristili svojih najboljših raket. Te so globoko zakopane v posebne silose in jih ni mogoče zlahka uničiti. Uporaba teh raket bo odvisna od Netanyahuovega pristopa »eskalacije do deeskalacije«, torej odmerjanja odgovora. Treba je upoštevati, kar je dejal tudi ameriški predsednik Joseph Biden, da je to vojno še mogoče ustaviti.

Hezbollahu je to jasno. Pri ciljanju Izraela imajo v mislih, da bi ameriške sile branile svojega zaveznika, če bi ta utrpel preveliko škodo, kot so ga branile med iranskim napadom aprila. Na drugi strani bi vpletanje Irana v vojno proti ZDA za Izrael predstavljalo velik uspeh. Od tod prihajajo bolj pomirljiva sporočila iz Washingtona in Teherana, saj nobena stran ne potrebuje vojne v Libanonu, ki se je začela zaradi vojne s Hamasom, ki ni v ožjem krogu iranskih bližnjevzhodnih zaveznikov.

Vojna Izraela in Hezbolaha je prišla na prelomnico, s katere je mogoče iti v polno vojno, vojno z omejenimi zmogljivostmi (čemur smo priča enajst mesecev) ali doseči diplomatski dogovor. Netanyahu odloča, saj ima pred seboj Bidnov mirovni načrt za Gazo, ki ga je Hamas sprejel. Če se vojna v Gazi konča, bo Hezbolah izgubil povod za napade na Izrael.

Dokler Netanyahu odloča, se bodo spopadi nadaljevali po dosedanjem scenariju, samo z zračnimi udari ali raketnimi napadi pa ni mogoče zlomiti nasprotne strani. Nadaljevanje vojne s to intenzivnostjo odpira tudi vprašanje, kdo lahko vzdrži več, torej ali se bo del prebivalstva uprl Netanyahuju ali Hezbolahu, saj na vse večjem območju Libanona in Izraela stoji vsaka dejavnost, vključno z ekonomsko. Revni Libanon in libanski civilisti bi lahko postali največje žrtve.

Včeraj zvečer je libanski zunanji minister Abdallah Bou Habib dejal, da so ZDA »edina država, ki lahko resnično naredi razliko na Bližnjem vzhodu glede Libanona«. To je res, saj lahko samo Washington vpliva na Izrael. V nasprotnem primeru bi se stvari lahko izmaknile nadzoru in nobena stran takrat ne more biti prepričana, da bo v tej vojni zmagala, saj ve, da bo v vsakem primeru utrpela velike izgube.