Izrael in Hezbollah sta v zadnjih dneh drug drugemu zadala najhujše udarce od 7. oktobra

Napisal: Armin Sijamić

Mejni pas med Libanonom in Izraelom je od 8. oktobra, dan po vdoru Hamasa na jug Izraela, ki je sprožil trenutno vojno v Gazi, prizorišče spopadov med dvema starima sovražnikoma. Na stotine, ali celo tisoče vojakov, po nekaterih trditvah, je bilo ubitih od tega dne, uničene so bile manjše vojaške baze, tanki, bunkerji... Vendar pa sta dva dogodka po svoji pomembnosti presegla vse omenjeno.

Od samega začetka vojne v Gazi Hezbollah sodeluje v vojni manjšega intenziteta, s čimer si, po trditvah te libanonske skupine, veže nase nekatere najelitnejše izraelske vojaške enote. Pri tem Hezbollah dosega več različnih ciljev v okviru širšega obračuna med Združenimi državami Amerike in Izraelom na eni strani ter Iranom na drugi strani.

/qpost/322021

Kaj je vodja Hezbolaha dejansko povedal o bližnjevzhodnem konfliktu?

Napisal: Armin SijamićV petek je generalni sekretar Hezbolaha Hassan Nasrallah imel govor preko video povezave. Javnost je dolgo čakala na informacije, kaj bo Hezbolah storil v prihodnjih dneh, torej ali bo vstopil v vojno proti I

Spopad na jugu Libanona in severu Izraela je že povzročil velike izgube obema stranema, pa tudi civilistom, ki tam živijo. Izraelski mediji so poročali, da je več deset tisoč ljudi zapustilo svoje domove, turizem je prekinjen, ekonomska dejavnost pa zmanjšana. Izrael je jug Libanona večkrat bombardiral, s čimer je mejni pas dejansko spremenil v vojno območje.

Konflikt in njegovo možno širjenje skrbi Washington, ki od začetka vojne v Gazi poskuša odvrniti druge akterje od vključitve. V regijo so bili poslani letalonosilci, regionalne prestolnice pa je ameriški državni sekretar Antony Blinken obiskal že četrtič v manj kot sto dneh.

Kljub temu Hezbollah ni popustil in še naprej izvaja napade, ki so iz tedna v teden bolj drzni. Na drugi strani pa se Izrael zateka k preizkušenim metodam likvidacije pomembnih (pro)iranskih uradnikov, ena takšnih likvidacij pa se zdi, da je sprožila novo fazo v vojni proti Hezbollahu.

/qpost/329550/Ameriko-izraelski-napadi-na-proiranske-zvaninike-i-odgovor-Teherana

Ameriško-izraelski napadi na (pro)iranske uradnike in odgovor Teherana

Napisal: Armin SijamićTe dni so bile izvedene likvidacije političnih in vojaških uradnikov, ki so neposredno ali posredno povezani z Iranom. Čas likvidacije, pa tudi način in vedenje tistih, ki jih Iran šteje za odgovorne za ta dejanja, kažejo na novo f

Likvidacija Arourija in odgovor Hezbolaha

Dneva 2. januarja je bil v južnem delu Bejruta, v oporišču Hezbolaha, v napadu z dronom likvidiran Saleh Arouri, namestnik vodje politbiroja Hamasa. Ta palestinski uradnik se je verjetno tam nameraval srečati ali pa se je že srečal s kakšnim uradnikom Hezbolaha, zato je bila njegova likvidacija dodaten klofuta libanonski skupini. Izrael ni prevzel odgovornosti za to likvidacijo, vendar je Hezbollah zagrozil s povračilom prav tej državi.

V soboto je Izrael utrpel najhujši udarec od začetka vojne s Hezbollahom. Namreč, Hezbollah je po lastnih trditvah zadel bazo „Meron“ s 62 raketami in projektili. Izraelski mediji so poročali, da je šlo za več kot štirideset projektilov.

Baza „Meron“ ni bila kar kakšna baza. Immenovana „oko Izraela“, baza se nahaja na gori Meron (arabsko Jarmaq) na 1.200 metrih nadmorske višine, najvišji točki v tem delu Izraela. Iz te baze je Izrael, po trditvah medijev, upravljal z dejavnostmi vojaških letal in poslušal območje Libanona, delov Sirije, Turčije, Cipra in Sredozemlja.

Baza je po priznanju Izraela bila zadeta in zaprta, napovedano pa je bilo njeno odprtje po zamenjavi poškodovanih delov. Število žrtev v tem napadu, če jih je bilo, ni znano. Hkrati Hezbollah trdi, da je to ena od samo dveh takšnih baz, poleg baze Mitzpe Ramon na jugu Izraela. Obe bazi sta ključni za izraelski nadzor zračnega prometa.

Baza „Meron“ se nahaja osem kilometrov od meje z Libanonom in se domneva, da je kot taka zaščitena na različne načine, vključno s prestrezniki raket, ki v veliki meri zadenejo tiste, ki jih iz Gaze izstreli Hamas. Tako je izraelska vojska utrpela težak udarec v tej vojni, verjetno najtežji od vdora Hamasa na jug Izraela 7. oktobra.

Javnosti ni znano, s čim je Hezbollah obstreljeval bazo in kako je mogoče, da je bazo zadelo več deset projektilov. Še več, Hezbollah je objavil video material v trajanju nekaj minut, na katerem je videti, kako projektili zadenejo bazo, torej njene radarje in opazovalnice. Na teh posnetkih ni bilo videti nikakršnega odziva izraelske strani. Nekateri v Izraelu menijo, da Hezbollah uporablja protitankovske rakete za obstreljevanje zgradb in trdijo, da za to trenutno ni obrambe.

Likvidacija pomembnega pripadnika Hezbolaha

Izraelska vojska se je morala na ta napad odzvati, saj je šlo za udarec, ki je bil za Izrael na več načinov težak. Kmalu po napadu na bazo Meron na jugu Libanona je bil v vasi, kjer je živel, likvidiran Wissam Hassan Tawil, znan tudi kot Hajj Jawad, ugleden pripadnik Hezbolaha. Tawil je bil ubit v ponedeljek, ko je zapuščal svoj dom in se poskušal prebiti do avtomobila, parkiranega na drugi strani ulice. Po eni različici sta Tawila in avtomobil zadeli raketi, po drugi pa je bil eksploziv pod avtomobilom.

Nekateri mediji trdijo, da je bil celo namestnik poveljnika elitnih sil Radwan, kar so viri blizu libanonski skupini zanikali, pri čemer so pustili možnost, da je bil eden od poveljnikov znotraj te enote, zadolžen za usposabljanje vojakov. Kljub temu dejstvo, da gre za pomembnega člana Hezbolaha, potrjuje tudi dejstvo, da se bo ob njegovi smrti v nedeljo privržencem oglasil generalni sekretar Sayyed Hasan Nasrallah. V tem nagovoru bo javnost verjetno izvedela več o biografiji moža, ki je bil v Hezbollahu trideset let.

Koliko je bil Tawil pomemben član Hezbolaha, kažejo tudi fotografije na družbenih omrežjih, na katerih je v družbi skoraj vseh pomembnih uradnikov te skupine, vključno z omenjenim Nasrallahom, pa tudi iranskim generalom Qasemom Soleimanijem.

Novi krog

Da bo Hezbollah poskušal maščevati Tawila, je bilo jasno v torek. Hezbollah je sporočil, da so napadli bazo „Dado“ pri mestu Safed, centralno poveljstvo izraelskih kopenskih sil za sever te države. Tokrat je Hezbollah dal manj informacij kot ob napadu na bazo „Meron“, sporočivši, da so na cilj poslali oborožene drone v znak maščevanja za uboj Arourija in Tawila.

Mesto Safed je oddaljeno dvanajst kilometrov od meje z Libanonom, kar kaže na sposobnost Hezbolaha, da napada vse globlje na izraelsko ozemlje. Toda tu se simbolika tega napada ne konča. Nahaja se na več kot 900 metrih nadmorske višine in mu pripada naziv „najvišjega mesta“ v Galileji in „glavnega mesta“ tega dela Izraela. Poleg tega je rojstni kraj aktualnega palestinskega predsednika Mahmouda Abbasa. Njegova družina je mesto zapustila po vojni leta 1948.

Izrael in Hezbollah vsakodnevno izmenjujeta ogenj. Hezbollah je teh dneh objavil tudi video, na katerem je videti, da zadenejo tudi en izraelski tank, ter da je izgubil nekaj borcev, katerih fotografije je objavil v medijih, ki so mu blizu. Za razliko od Hezbolaha, Izrael ne poroča o izgubah tako pogosto niti ne daje natančnih informacij o operacijah ob meji z Libanonom.

Torej, vojna nizkega intenziteta traja na meji med Libanonom in Izraelom, njeno zaostrovanje pa poskuša preprečiti Blinken s svojimi obiski na Bližnjem vzhodu. To ni naključje. Ni dvoma, da ima Hezbollah sredstva, da Izraelu prizadene hude udarce, kar bi to državo po logiki stvari vodilo v oster odgovor ali nov napad. Tako bi ta vojna lahko prerasla v širši regionalni konflikt, ki bi ga bilo težko nadzorovati in čigar končni izid v tem trenutku nihče ne more predvideti.