
Piše: Armin Sijamić
Osem mesecev na severu Izraela in jugu Libanona izmenjujeta izraelska vojska in Hezbolah ognjeni obrambo čez državno mejo. V zadnjih dneh pa se vse bolj govori, da je Izrael pripravljen na splošen napad na Hezbolah, kar je scenarij, ki se mu Združene države Amerike želijo izogniti.
Dan po tem, ko je Hamas napadel Izrael 7. oktobra, je Hezbolah začel z izmenjavo ognja z izraelsko vojsko. Tako kot jemenski Huti, je Hezbolah izrazil podporo Hamasu, ki ni del šiitske osi, ki se združuje okoli Irana. Toda za razliko od Hutov, s katerimi se ukvarjajo ameriška in druge zavezniške vojne mornarice, je Hezbolah problem Izraela.
Vendar pa se Izraelu ne vojskuje proti Hezbolahu, ki jih je porazil v vojni leta 2006, saj je ta skupina medtem okrepila, medtem ko se izraelska vojska osem mesecev v Gazi bori s šibkim Hamasom. Še več, Hamas je v popolni obkolitvi, Hezbolah pa ima odprto pot do Sirije in naprej proti Iraku in Iranu, od koder lahko prejme pomoč. Prejšnji teden je Hezbolah sporočil, da je od 8. oktobra izvedel več kot 2.100 operacij proti Izraelu.
Dogodki na severu Izraela zahtevajo odgovor, saj je Hezbolah povzročil hude udarce. Poleg prizadetih vojaških baz, opazovalnic in postojank, je Hezbolah s stalnimi napadi razselil na stotine tisoč Izraelcev ter zatrl lokalno gospodarstvo in turizem. V zadnjih mesecih se je Hezbolah kot odgovor na izraelske napade na civilne cilje v Libanonu odzval z obstreljevanjem mest in vasi, obe strani pa sta si medsebojno očitali namerno podtikanje požarov, ki uničujejo gozdove in rastlinje.
Ameriška skrb
Če se spomnimo začetka vojne v Gazi, se bomo spomnili tudi opozoril, ki jih je ameriški predsednik Joe Biden dal Iranu in njegovim zaveznikom v regiji. „Ne“, je sporočil. Bidenova administracija je zahtevala, da se spopad ne razširi po Bližnjem vzhodu, in v tem niso uspeli, saj so omenjeni Hezbolah, Huti in šiitske iraške milice napadali izraelske in ameriške cilje.
Hezbolah ni popustil niti, ko so bili ameriški letalonosilci pred obalami Izraela, iraški šiiti pa so zmanjšali delovanje po ameriških napadih. Ključni ameriški cilj, izogibanje neposrednemu spopadu z Iranom, z njimi ali Izraelom, prav tako ni bil dosežen, saj je Iran obstreljeval Izrael.
Čeprav je premier Benjamin Netanjahu prišel v konflikt z Bidnom, delom koalicijskih partnerjev in opozicijo, celo kritiziral vojsko, oblasti v Tel Avivu ne odstopajo od svojih ciljev, ki mnogim niso jasni. Včeraj je izraelska vojska sporočila, da so „kot del ocene situacije odobreni in potrjeni operativni načrti za ofenzivo v Libanonu.“
„Zelo smo blizu trenutka, ko se bomo odločili spremeniti pravila igre proti Hezbolahu in Libanonu. V totalni vojni bo Hezbolah uničen, Libanon pa bo močno prizadet,“ je dejal izraelski zunanji minister Izraela Israel Katz.
Ameriški posebni odposlanec za Bližnji vzhod in Bidenov svetovalec Amos Hochstein je včeraj obiskal Libanon, dan po srečanju z izraelskimi voditelji, in iskal „nujno“ deeskalacijo na meji med Izraelom in Libanonom. Konec aprila je isto poskušal tudi francoski zunanji minister Stéphane Séjourné.
Vojna s Hezbolahom v polnem obsegu bi bila intenzivnejša kot tista v Gazi, čemur se ameriška administracija iz več razlogov želi izogniti. Prvič, v volilnem letu Biden ne želi še ene vojne, v katero je vpletena njegova država. Drugič, ta vojna se lahko razširi na regijo in povzroči katastrofo nepredstavljivih razsežnosti. Tretjič, vsak nov dan spopadov oddaljuje Izrael in arabske države od normalizacije odnosov, na katero vztraja Washington. Četrtič, slab odnos Bidna in Netanjahua otežuje ameriški odnos do najbližjega zaveznika, medtem ko je ameriška družba vse bolj razdeljena.
Držanje Hezbolaha
V Bejrutu je vsem jasno, da bi ta mesto in celoten Libanon utrpela huda uničenja v primeru izraelskega napada, saj je bilo tako tudi do zdaj. V prejšnjih spopadih Izrael ni okleval pri zadetku katerekoli lokacije ali cilja, kar je povzročilo ogromno materialno škodo Libanonu in odneslo veliko življenj civilistov.
To je jasno tudi Hezbolahu, ki pa ne popušča in Izraelu sporoča, da je pripravljen na vsak napad in da se bo soočil z odgovorom, kot ga še ni bilo. Na kaj cilja Hezbolah ni povsem jasno, vendar tisti, ki poznajo situacijo na terenu, pravijo, da Hezbolah ima na stotine tisoč raket, ki so boljše od Hamasovih, in da mu lahko pomagajo šiitske milice iz drugih držav.
Del sposobnosti je Hezbolah pokazal včeraj, z namenom ponižati Izrael in njegovo protizračno obrambo. Hezbolah je objavil devetminutni video, ki je odprl veliko vprašanj. Gre za dron, ki leti nad Izraelom in odkriva potencialne cilje, celo v pristanišču Haifa, ki je oddaljeno 27 kilometrov od meje z Libanonom, kar je potrditev besed vodje Hezbolaha Hassana Nasrallaha, ki je novembra dejal, da je pošiljal drone nad Haifo. Župan Haife Yona Yahav je včeraj dejal, da je ta video „psihološki teror nad prebivalci Haife in severa.“
Še pred tem je Nasrallah govoril tudi o za Izrael veliko bolj nevarnih stvareh. Trdil je, da Hezbolah lahko zadene jedrski reaktor Dimona, rafinerije in druge strateško pomembne lokacije. Da je treba te besede jemati resno, kažejo tudi posnetki, ki jih je Hezbolah objavil pred nekaj tedni, na katerih je videti, da skupina uničuje izraelske sisteme protizračne obrambe, oziroma „Železno kupolo“.
Diplomacija ali orožje?
Američanom je jasno, kako bi se Netanjahu obnašal v novi vojni. Zaščiten z ameriškim dežnikom ne kaže niti najmanjših znakov, da želi kakršen koli dogovor, razen tistega, ki pomeni popolno zmago Izraela. Še prej je sporočil Washingtonu, da se bo Izrael boril, četudi ostane sam, po zahtevah, da ustavi napad na mesto Rafa. Po drugi strani pa je Iran v zadnjih letih pokazal, da ne bo mirno sedel in gledal, medtem ko se njegovi interesi ne upoštevajo.
Netanjahu je nedosegljiv za ameriško administracijo, javno nasprotuje Bidnu in državnemu sekretarju Antonyju Blinkenu, ki ju je včeraj obtožil zastojev pri dobavi orožja. Hkrati pa del ameriških republikancev bolj podpira Netanjahuja kot lastnega predsednika, zato so izraelskega premierja povabili, da nagovori Kongres, čeprav ga vabilo ni poslala Bela hiša.
„Videli smo eskalacijo v zadnjih nekaj tednih. In tisto, kar predsednik Biden želi storiti, je izogniti se nadaljnji eskalaciji v večjo vojno,“ je včeraj dejal Hochstein. „Spopad ... med Izraelom in Hezbolahom traja dovolj dolgo,“ je dejal v Bejrutu, kjer se je sestal s premierjem, predsednikom parlamenta in načelnikom libanonske vojske. „V interesu vseh je, da se to reši hitro in diplomatsko – to je mogoče in nujno,“ je dodal.
„Bodisi diplomatsko ali vojaško, na ta ali oni način, bomo zagotovili varen povratek Izraelcev v njihove domove na severu Izraela. To ni predmet pogajanj. 7. oktober se ne more ponoviti nikjer v Izraelu ali na katerikoli od izraelskih meja,“ je dejal tiskovni predstavnik izraelske vlade David Mencer.
Mencerjev komentar je nekakšno sporočilo Hochsteinu, pa tudi Hezbolahu, ki je dejal, da prekine ogenj takoj, ko Izrael preneha napadati Gazo. Na to Hezbolahovo formulacijo so iz Tel Aviva že prej odgovorili, da se kakršen koli dogovor v Gazi ne nanaša na to libanonsko skupino, kar dodatno otežuje posredovanje in prepričevanje Netanjahuja, da doseže mir s Hamasom.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija

Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci sabotirali Američane, nov poskus konec junija




























