Med Čovićem, Ameriko in Rusijo: Vlada Nermina Nikšića je eno leto zavajala javnost in partnerje, kdo bo odgovarjal!?

Piše: Rasim Belko @rasimbelko

Je dejstvo, da ameriški veleposlanik neposredno govori z zveznimi poslanci o sprejetju zakona o Južni interkonekciji, dejansko poraz aktualne Vlade Federacije BiH in premierja Nermina Nikšića, ki sta zaradi interesov ene politične stranke omenjeni zakon držala v predalih?

To je bilo eno od vprašanj, ki smo jih postavili predsednikom klubov strank, ki so bili včeraj na sestanku z ameriškim veleposlanikom Michaelom Murphyjem in ameriškim odposlancem za Zahodni Balkan Alexandrom Kasanofom.

Vodje parlamentarnih klubov smo vprašali tudi, ali lahko pričakujemo, da bo zakon sprejet na eni od dveh sej Predstavniškega doma FBiH v decembru, ter kaj potem, oziroma ali lahko zakon prestane tudi Dom narodov in kako zagotoviti njegovo izvajanje, če bo zakon sprejet, glede na to, da je mednarodna skupnost pod vodstvom Veleposlaništva ZDA Draganu Čoviću in HDZ-ju BiH dala resna vzvoda moči tako na vrhu kot v vertikali sistema v FBiH?

Odgovori in molk, ki smo ga dobili namesto odgovorov, kažejo, da je ameriška delegacija včeraj v Parlamentu Federacije precej jasno izrazila stališča in bosanskohercegovskim političnim nedonošenčkom pokazala, kako se branijo državni interesi. Res je, da prihajajo z močne pozicije, vendar to ni edini argument.

Kot izvemo, je bilo dogovorjeno, da se zakon izglasa, ne da bi se preveč politično provociralo. In v tem dogovoru se verjetno skriva tudi molk na naša vprašanja.

Predsednik kluba NES Irfan Durić pravi, da je dejstvo, da je zakon o južni interkonekciji šel skozi postopek v Parlamentu Federacije BiH skoraj pred tremi leti.

„Prav tako je dejstvo, da je ameriška administracija temu zakonu pripisala velik pomen in smernice za njegovo uresničitev, kar bi moralo biti sporočilo vsem političnim strankam v Federaciji BiH za čimprejšnje sprejetje omenjenega zakona,“ odgovarja Durić na vprašanje Patrije.

In dodaja: „Želim verjeti, da bodo vsi politični akterji dali svoj prispevek k temu, da bo zakon v obeh domovih sprejet v najkrajšem možnem času.“

Na sestanku z ameriško delegacijo je bil tudi Mahir Mešalić, predsednik kluba Demokratske fronte, ki za Patrijo pravi: „Verjetno razočarani nad nepripravljenostjo zakona s strani aktualne Vlade FBiH, so se Veleposlaništvo ZDA in visoki funkcionarji State Departmenta obrnili neposredno na parlamentarce, da bi bil zakon o Južni interkonekciji končno rešen. Vse strani, ki so se udeležile sestanka, so se strinjale glede zakona prejšnje Vlade, torej so se strinjale, da mora biti zakon v postopku v roku 30 dni.“

„Na žalost, tudi po pismu gospoda Antonyja Blinkena gospodu Konakoviću iz januarja letos, ni bilo storjeno nič, čeprav je opozicija v Parlamentu FBiH večkrat predlagala sprejetje omenjenega zakona,“ navaja Mešalić.

Pojasnjuje, da je zakon, ki ga zahtevajo ameriški uradniki, dejansko zakon iz leta 2021.

„Ta zakon predvideva, da je BH Gas kot državna družba edini nosilec projekta Južne interkonekcije in edini pooblaščeni distributer plina, ki bi prihajal po tej interkonekciji. To je dolgoročna rešitev za BiH, saj bi v tem primeru bila omogočena diverzifikacija, torej bi bila končana energetska odvisnost od ruskega plina, saj bi poleg dosedanjega plina z vzhoda imeli tudi ameriškega,“ je dejal Mešalić za Patrijo.

Prvi mož kluba DF pravi, da „Dragan Čović nima možnosti blokirati Doma narodov FBiH, v primeru, da se katera koli stranka iz bloka Trojka odloči za podporo. Trojka se mora odločiti med HDZ-jem in ameriško administracijo.

Opozarja, da ima HDZ možnost sprožiti vitalni nacionalni interes, vendar da tudi če se odločijo za takšen korak, lahko kratkoročno odloži sprejetje zakona.

Za Patrijo je govoril tudi Admir Čavalić in poudaril, da Vlada FBiH ni sposobna predlagati ta zakon in da je to jasno od začetka.

„Imeli smo obljube s začetka leta, da bo Vlada FBiH poslala svoj predlog v parlamentarno proceduro. Po tem, ko je bila dana obljuba prekršena, se je začelo govoriti o nekakšni delovni skupini. Še vedno nisem dobil informacije, kdo jo sestavlja in ali kaj počnejo glede tega vprašanja. Zdaj je vsem jasno, da se samo kupuje čas in da se tema Južne interkonekcije poskuša ‚potisniti pod preprogo‘. Tako da je Zvezni parlament logično naslednji naslov,“ navaja Čavalić.

Čavalić pričakuje, da bo zakon na seji, ki bo potekala 18. decembra letos.

„Vsekakor se načrtuje traženje dopolnitve dnevnega reda, tako da pričakujem od vseh političnih subjektov, ki so se udeležili včerajšnjega sestanka, da glasujejo za dopolnitev in nato končno podprejo ta predlog. Seveda, številne so neznanke in največja odgovornost je na predsedujočem Miokoviću, kot tudi na političnih subjektih iz večine. Opozarjam, da sem septembra iskal dopolnitev dnevnega reda s tem zakonom in da smo imeli 46 glasov za. Malo je manjkalo. Upam, da se bo teh 4-5 glasov (razuma) pojavilo v decembru,“ pravi Čavalić.

Na vprašanje, kaj po tem, ko zakon sprejme Predstavniški dom FBiH, Čavalić odgovarja: „To so nadaljnji problemi za reševanje. Zdaj je prednost vseh prednosti, da to prestane Predstavniški dom Parlamenta FBiH. To je prvi in hkrati najtežji korak.“

Seštevši, jasno je, da Elmedin Konaković kot vodja bh. diplomacije ni storil tistega, kar so od njega zahtevali partnerji, v katere se kune. Njega, čeprav so ga namestili na oblast, nista upoštevala ne Nermin Nikšić kot premier ne tretji partner v Trojki Edin Forto.

Južna interkonekcija je projekt, ki ga Bosna in Hercegovina potrebuje v obliki, kot ga je sprejel prejšnji sklic Parlamenta FBiH. In tu ni dileme.

Tisto, kar bo dilema, je, kako bo ameriški veleposlanik Michael Murphy ob vrnitvi v ZDA pojasnil, da je v Bosni in Hercegovini namestil oblast, ki je, sodeč po odzivu ruskega veleposlaništva, bila v veliki meri naklonjena interesom Moskve. Hkrati bo del te oblasti, ki se imenuje Trojka, javnosti pojasniti, zakaj interes BiH in ZDA ni imel prednosti pred interesi Čovića in Moskve.

Ali poenostavljeno, ali so nam iz Trojke pripovedovali o agenturah, tujih pešakih in rusofiliji, medtem ko so delali v največjem interesu ruske politike.