
(Patria) - Prelaganje odgovornosti z enega na drugega je postala glavna igra odgovornih za izvajanje zakonov, ohranjanje ustavno-pravnega značaja BiH in splošno skrb za to državo. Ni malo primerov, ko so pristojnosti in razne zaplete uporabili kot popoln izgovor, da se ne stori ničesar.
V teh zapletih se znajde tudi glavni državni tožilec Milanko Kajganić, čigar tožilstvo ne bo storilo ničesar glede 9. januarja. Tako kot tožilstvo, ki ga Kajganić vodi, ni storilo ničesar glede velikega števila prijav za zanikanje genocida in poveličevanje vojnih zločincev, tako tudi številna druga tožilstva ne preganjajo napadov na begunce in verske objekte.
Praznovanje 9. januarja, ki v entiteti RS ni več praznik in na katerem poleg militantne parade odmevajo tudi nevarna sporočila za mir in državo BiH kot nekakšen odmev sporočil z 9. januarja 1992, bo tako le sredstvo za politično prerekanje in dvigovanje napetosti, brez učinkovitega odziva tistih, ki bi se morali odzvati.
Kajganić tako zahteva, da mu Ustavno sodišče BiH posreduje odločbo glede tistih, ki so storili kaznivo dejanje neizvrševanja odločbe tega sodišča. Zaveda se, da se to ne bo zgodilo, saj je bila formalno ta sodba izvedena.
Iz Ustavnega sodišča so za Patrijo tako tudi potrdili: „Z odločbo Ustavnega sodišča št. U 2/18 je Ustavno sodišče ugotovilo, da člen 2, odstavek 1 Zakona o dnevu Republike Srbske („Uradni glasnik Republike Srbske“ št. 113/16), ki se glasi: „Na podlagi potrjene volje državljanov Republike Srbske se 9. januar določi kot Dan Republike“, ni v skladu s členom I/2. Ustave Bosne in Hercegovine, členom II/4. Ustave Bosne in Hercegovine v povezavi s členom 1.1. ter členom 2.a) in c) Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije in členom 1. Protokola št. 12 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter členom VI/5. Ustave Bosne in Hercegovine.
Navedeno določbo citiranega zakona je Ustavno sodišče razveljavilo in ugotovilo, da preneha veljati naslednji dan od dneva objave odločbe Ustavnega sodišča v „Uradnem glasniku Bosne in Hercegovine“. Odločba je bila objavljena v „Uradnem glasniku BiH“ št. 30/19 z dne 23. aprila 2019.“
Nadalje, iz Ustavnega sodišča pravijo: „Glede na to, da je Ustavno sodišče s svojo odločbo razveljavilo sporno določbo in v tej odločbi ni bilo nobenega naloga Ustavnega sodišča, po katerem bi moral postopati pristojni zakonodajni organ (Narodna skupščina Republike Srbske), Ustavno sodišče v tem primeru ni izdalo odločbe o neizvršitvi. Torej, tisto, kar je bilo v pristojnosti Ustavnega sodišča, je rešeno in sporna določba ni več v veljavi. Vprašanje, kaj bo kdo praznoval kot praznik, ki ga zakon več ne določa, ni vprašanje za Ustavno sodišče.“
Torej, stvar je jasna. Po odločbi Ustavnega sodišča in spremembah Zakona o praznikih RS je 9. januar prenehal obstajati kot praznik.
To, da politično vodstvo RS, ki ga vodita Milorad Dodik in SNSD, organizira parado kot srečanje državljanov, ni vprašanje za Ustavno sodišče BiH.
Vprašanja, na katera bi moralo reagirati tožilstvo, se nanašajo na državne uslužbence, zlasti iz Ministrstva za obrambo, Oboroženih sil BiH, policijskih agencij in pravosodnih institucij. Kajti, odhodi na neformalna enonacionalna druženja z militantno parado teh kadrov so problematični. Razen za Kajganića, ki v tem ne vidi problema, tako kot ga ne vidi v zanikanju genocida ali poveličevanju vojnih zločincev.
Tudi za visokega predstavnika Christiana Schmidta vse kaže, da to ne bo problem. Kajti, težko lahko verjamemo Schmidtu po že kar precej stari napovedi, da se bo odzval na ravnanja RS v primeru državnega premoženja. NSRS sprejema neustavne zakone, Schmidt pa molči.
O 9. januarju ni molčal, nasprotno, napovedal je, da naslednja parada ne bo potekala v obliki in obsegu, kot je potekala letos. Napovedal je tudi kazni za tiste iz državnih institucij, ki se bodo pojavili na proslavi 9. januarja. Vendar pa ni storil ničesar in ne verjamemo, da bo kaj storil.
V bistvu, po starem ljudskem pregovoru, je volk pojedel osla.
Kajti, odgovorni za delovanje državnih institucij, agencij, organizacij, niso reagirali, ko se njihovi zaposleni 9. januarja niso pojavili na delovnem mestu. Kajti, ta januarski dan po nobenem zakonu ni praznik, zato je vprašanje, na kaj so se sklicevali kot razlog za izostanek.
(R. Belko)
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija

Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija























