IZJAVA MMF-a o BiH: Potrebne reforme paralizirane, gospodarstvo ranjivo

(Patria) - Vojna v Ukrajini je pretresla evropsko gospodarstvo in postavila nove izzive za Bosno in Hercegovino, ki si je pravkar opomogla od krize, povzročene s pandemijo COVID-19. Na obete
gospodarske dejavnosti dodatno vplivajo notranje napetosti in pomanjkanje soglasja glede reform, ki bi pomagale okrepiti integracijo gospodarstva tako znotraj države kot z mednarodnimi trgi, navaja zaključna izjava Misije MMF-a po členu IV v letu 2022. 

Neposredni gospodarski vpliv vojne je velik porast cen hrane in goriva, ki že ima hude posledice na mnoga gospodinjstva in podjetja in ki bo trajal določeno obdobje. Pravilen odgovor je znatno povečanje javne podpore najbolj ogroženim kategorijam, ob izogibanju znižanju davkov ali trošarin, kar bi bilo drago in slabo usmerjeno. To je tudi pravi čas za dodatno krepitev okvira finančne stabilnosti, saj je nedavni dogodek s Sberbanko poudaril potrebo po zapolnitvi vrzeli. Nujna prednostna naloga je vzpostavitev enotnega sklada za prestrukturiranje bank, da bi se olajšalo prestrukturiranje bank in zagotovila likvidnost v izrednih primerih. Monetarni odbor ostaja oporišče stabilnosti v sicer negotovm okolju.

Glede prihodnosti so strukturne reforme ključnega pomena za izboljšanje poslovnega okolja, spodbujanje zaposlovanja v zasebnem sektorju in boj proti korupciji. Dejavnosti na teh reformah naj se ponovno začnejo čim prej.

Gospodarski obeti

Gospodarstvo Bosne in Hercegovine (BiH) okreva po učinkih pandemije COVID-19. Po ocenah je rast pospešena in je v letu 2021 dosegla 5,8 odstotka, kar je spodbudilo močno zunanjo povpraševanje, močno domačo potrošnjo in oživitev turizma. Močna gospodarska dejavnost je tudi odraz ukrepov, ki so jih vlade sprejele glede COVID-19, in njihove odločitve, da med valovi pandemije, ki jih povzročajo različice Delta in Omicron, ne uvajajo ukrepov zaprtja, kljub porastu okužb zaradi oklevanja prebivalstva glede cepljenja.

Obeti so zelo negotovi glede na potekajočo vojno v Ukrajini in notranje politične napetosti. Prvi učinki vojne so se čutili v finančnem sektorju ter v izgubi zaupanja, pa tudi glede stroškov gospodinjstev za hrano in prevoz. Čeprav so neposredne gospodarske povezave z Rusijo in Ukrajino omejene, je gospodarstvo BiH občutljivo na naraščajoče cene blaga, počasnejšo gospodarsko rast v Evropi in strožje finančne pogoje kot posledico te vojne. Na domači ravni so politične napetosti, vključno s tistimi glede vloge institucij na državni ravni, paralizirale reforme in negativno vplivale na razpoloženje vlagateljev. Pričakujemo, da bo rast letos oslabljena na 2,5 odstotka, medtem ko naj bi povprečna letna inflacija po pričakovanjih narasla na 6,5 odstotka.

Kljub temu so naše napovedi podvržene veliki negotovosti. Zamude pri oblikovanju vlad po splošnih volitvah oktobra bi lahko dodatno spodkopale gospodarske obete, medtem ko potencialni pojav novih različic COVID-19 predstavlja še eno tveganje.

Fiskalna politika

Okrevanje gospodarske dejavnosti je pomagalo ohraniti fiskalno bilanco. Ocenjuje se, da se je fiskalni položaj iz primanjkljaja (4,7 odstotka BDP) v letu 2020 spremenil v nevtralen v letu 2021. Prihodki, ki jih je zbrala Uprava za neposredno obdavčitev, so dosegli rekordno visoko raven, kar je spodbudila močna zasebna potrošnja in višje cene. Zunanje financiranje je bilo obsežno, vključno s financiranjem s strani MMF-a (alokacija SDR-jev 306 milijonov evrov) in Evropske unije (125 milijonov evrov makrofinančne pomoči) ob izdaji 300 milijonov evrov evroobveznic Republike Srbske. Kar zadeva odhodke, so oblasti ustrezno zmanjšale fiskalno podporo, povezano s pandemijo.

Fiskalna politika bi morala ublažiti vpliv visokih cen hrane in goriva na najbolj ogrožene in ohraniti rezerve glede na negotovo situacijo. Upočasnitev gospodarstva bo povzročila manjši rast prihodkov in večji fiskalni primanjkljaj. Nikakor ne priporočamo uvedbe diferenciranih stopenj DDV za odgovor na inflacijo. Znižanje stopnje na osnovne artikle je drag in slabo usmerjen instrument za pomoč gospodinjstvom z nizkimi dohodki. Poleg tega bi različne stopnje povečale možnosti za prevaro. Namesto tega bi morale oblasti zagotoviti začasno, ciljano pomoč ogroženim gospodinjstvom. Glede na neustrezno mrežo socialne varnosti bi lahko začasno razmislili o ukinitvi trošarin na gorivo. Čeprav je to tudi drag in slabo usmerjen ukrep, je boljši od trajne spremembe davčne politike. Vzporedno bi morale oblasti prizadevati za izboljšanje mreže socialne varnosti, da bi bile bolje pripravljene na prihodnje šoke. Plače v javnem sektorju so že konkurenčne in jih ni treba dodatno povečevati, saj bi to okrepilo inflacijske pritiske in poslabšalo strukturo javne porabe.

Razpoložljivi fiskalni prostor bi se moral izkoristiti za povečanje javnih naložb. Država ima velike in nujne potrebe po naložbah v cestno infrastrukturo in zeleno energijo, pa tudi nizko raven dolga. Oblasti bi morale izkoristiti fiskalni prostor za povečanje javnih naložb, po možnosti z dolgoročnim financiranjem z nizkimi stroški od mednarodnih finančnih institucij.

Politike finančnega sektorja in ureditev monetarnega odbora Bančni sektor se je dobro soočil s krizo, povzročeno s COVID-19. Banke so ostale dobro kapitalizirane in donosne, medtem ko so se nekvalitetni krediti še naprej zmanjševali.

Nedavna odločitev Evropske komisije, da je regulativni in nadzorni okvir v BiH enak standardom EU, je velik dosežek bančnih agencij. Vendar je nedavni dogodek s Sberbanko poudaril nujno potrebo po zapolnitvi vrzeli v mreži finančne varnosti. Umik vlog iz podružnic Sberbank v BiH je dve banki iz zdravih bank potisnil na rob propada v samo nekaj dneh. Hitro ukrepanje nadzornikov je olajšalo prodajo bank in preprečilo povečanje obsega umika vlog. Ta dogodek je ponovno poudaril nujno potrebo po vzpostavitvi enotnega sklada za prestrukturiranje bank, ki bi lahko olajšal prestrukturiranje bank in zagotovil likvidnost v izjemnih primerih.

Močnejša mreža finančne varnosti bo prav tako zahtevala boljše sodelovanje med oblastmi na državni in entitetni ravni. Ker je situacija zelo negotova, bi morale oblasti okrepiti spremljanje in povečati pripravljenost za soočanje s prihodnjimi pritiski na likvidnost ali solventnost.

Ureditev monetarnega odbora je dobro služila Bosni in Hercegovini, tako v preteklosti kot zdaj. Skozi celotno pandemijo in nedavno med dogodki s Sberbanko je monetarni odbor zagotavljal stabilnost, saj je bilo ohranjeno zaupanje javnosti v valuto. Centralna banka je nedavno okrepila okvir obveznih rezerv s tem, da je uskladila nadomestilo za rezerve poslovnih bank z oportunitetnimi stroški hranjenja tuje aktive, kar bo prispevalo k krepitvi njenega bilansa stanja. Pozivi, da naj Centralna banka financira proračune entitet in zagotavlja likvidnost poslovnim bankam, so neutemeljeni in ogrožajo stabilnost monetarnega odbora.

Upravljanje in druge reforme

Reforme na področju javnih naročil in okvira za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorističnih dejavnosti so ključnega pomena za izboljšanje upravljanja. Razširjene so slabosti v upravljanju, kar prispeva k gospodarskim neučinkovitostim in odvrača tuje naložbe. Okvir za javna naročila je neustrezen in podvržen korupciji; zakon bi bilo treba spremeniti, izvajanje okrepiti, in objavljati informacije o dejanskih lastnikih podjetij, ki jim je dodeljen naročilo za nabavo. Da bi okrepili okvir za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorističnih dejavnosti, morajo oblasti odpraviti pomanjkljivosti v tem zakonu in vzpostaviti register bančnih računov fizičnih oseb za celotno državo. Digitalizacija, vključno z uporabo e-naročil, ima potencial za krepitev preglednosti in dvig produktivnosti.

Potrebne so širše reforme, da bi se zmanjšala neenakost v dohodku med BiH in EU ter da bi prišlo do prehoda k bolj zeleni ekonomiji. Da bi BiH popeljali na pot višje stopnje rasti, je potrebno politično soglasje o reformah za izboljšanje poslovnega okolja, krepitev enotnega gospodarskega prostora in boljšo integracijo BiH na mednarodnih trgih. Širše reforme so potrebne tudi za doseganje povečanja zaposlovanja v zasebnem sektorju in za povečanje učinkovitosti in preglednosti javnih podjetij. Uspešen prehod k bolj zelenemu energetskemu sektorju zahteva postopno opuščanje uporabe premoga, širitev trga zemeljskega plina in izkoriščanje velikega potenciala, ki ga BiH ima na področju energije vetra in sončne energije. Končno, napredek na vseh teh področjih bo BiH naredil privlačnejšo za življenje njenih državljanov in tako zmanjšal odhod ljudi v druge evropske države.