Izgubljeni v prevodu: Luka v Neumu ni in ne more biti argument za gradnjo Pelješkega mostu!

Mediji v BiH, pa tudi na Hrvaškem, ne nehajo s pripovedovanjem o Pelješkem mostu, besedila, ki jih plasirajo Hrvati, pa temeljijo na poskusih politizacije celotne zadeve. Tako se že dni piše, da proti Pelješkemu mostu ni država BiH, ampak samo SDA in posamezniki iz te stranke, kar je popolnoma napačna trditev. Žal sodelavci na Hrvaškem pogosto takšne zgodbe dobijo tudi na samem Ministrstvu za promet in komunikacije BiH od ljudi, ki jih je HDZ BiH zaposlil v tej ustanovi in ki vztrajno delajo za interese sosednje Hrvaške ter izdajajo lastno državo!

Večernji list je objavil besedilo v zvezi s trditvami, da je le del SDA proti gradnji mostu, v delu besedila s podnaslovom „Vsi pogoji izpolnjeni“ pa se je, navezujoč se na izjavo predsedujočega Predsedstva BiH Dragana Čovića o „izpolnjenih pogojih“ za gradnjo Pelješkega mostu, v smislu podpore tej izjavi, navedlo: „...Izet Bajrambašić, ki je leta 2013 poslal odgovor Evropski komisiji, da BiH nima namena graditi luke v Neumu.“ Besedilo se je brez prekinitve nadaljevalo: „Prav ta razlog so bošnjaški politiki želeli navesti kot glavni argument za ustavitev projekta Pelješkega mostu.“

- Navedeno besedilo ni točno. Odgovor sem posredoval vodji projekta Adamu Pokropowiczu, ne Evropski komisiji, in izvirnik mojega odgovora v kontekstu luke Neum se glasi: „B&H government have not planned construct Port of Neum.“ Ta odgovor „...da ni načrtovana gradnja luke Neum“ (slovnično: dejanje preteklosti traja tudi v sedanjosti, ko je izraženo) ni in ne more biti podpora nikakršnim navedbam o izpolnitvi pogojev za gradnjo Pelješkega mostu, niti ne more biti nasprotni argument tistim, ki nasprotujejo gradnji tega mostu, kot je namensko navedeno v besedilu Večernjega lista – je povedal Bajrambašić.

Pogoji za gradnjo Pelješkega mostu niso povezani z luko Neum in načrti gradnje v zvezi s tem, temveč so povezani s plovbo in plovnimi potmi, kar je določeno z določbami prevzetih zakonov in zakonov, ki veljajo neprekinjeno, kot so zakoni, potrebni za pravilno razlago potrebnih pogojev za gradnjo Pelješkega mostu, in sicer veljavni zakoni: Zakon o notranji in pomorski plovbi SRBiH ter Zakon o pomorski in notranji plovbi SFRJ (v skladu s členom 1, odst. 2 prejšnjega zakona). V zvezi s tem je tudi Konvencija ZN o pomorskem pravu.

Zakon SRBiH (v neprekinjenem veljanju) določa: „Pod plovno potjo na obalnem morju ... se razume del Jadranskega morja v Republiki.“, nato „Za nakladanje in razkladanje stvari oziroma vkrcavanje in izkrcavanje oseb se uporabljajo pristanišča notranje plovbe in pomorske luke.“ Poleg navedenega je določeno, da „Pristanišča in luke so lahko na plovni poti (odprta) ali zunaj plovne poti (bazenska).“ in da „...služijo praviloma javnemu prometu.“ V zakonu je navedeno tudi, da se inšpekcijske naloge opravljajo prek Luške kapetanije v Neumu, ki danes obstaja na ravni FBiH. Luka Neum ne obstaja, prav tako ne obstaja prostorsko-planska dokumentacija za to. Zagotovo je nemogoče, da bi bila v kraju Neum, ki je naseljen na obali kopnega v dolžini najmanj 10 km. Vendar ima preostalih več kot 12 km obale kopnega BiH izjemno primerna mesta za potniško luko, kar je predvideno z zakonom.

- V skladu z navedenim so predpisi BiH in Konvencija ZN o pomorskem pravu jasno opredelili ta vprašanja. S tem so urejene plovne poti, plovba, luka in ostalo, potrebne dejavnosti in njihova izvedba pa so v skladu z navedenimi predpisi. Vse, kar je določeno z zakonom, je strateška opredelitev države BiH in njenih oblasti. Če ne obstajajo podzakonski akti, načrti ipd., jih je treba izdelati v skladu z zakonom – navaja dalje Bajrambašić.

Žal BiH ni bila vključena niti konzultirana za karkoli pri izdelavi Študije izvedljivosti za gradnjo Pelješkega mostu (leta 2015), kar je ključni dokument, skupaj s Študijo vplivov na okolje mostu Pelješac (leto 2015) za prijavo na Evropsko komisijo za sredstva iz skladov EU, v tem primeru za most Pelješac.

- To je velika škoda za projekt Pelješkega mostu in odločitev Evropske komisije, da odobri sredstva za izvedbo tega projekta, saj Študija izvedljivosti zagotovo ni obdelala pravnega vidika na strokoven in potreben način. Če bi bilo to storjeno, bi bil jasno predstavljen spor med dvema zakonodajama RH in BiH ter spor med dvema državnima suverenostima, saj je Pomorski zakonik RH (1994) del Jadranskega morja BiH, določen z Zakonom o notranji in pomorski plovbi SRBiH, pripojil notranjim vodam RH, nad katerimi ima RH popolno suverenost.

Na podlagi tega bi svetovalec nedvoumno ugotovil, da je bila kršena suverenost in ozemeljska celovitost države Bosne in Hercegovine v tem delu Jadranskega morja, in bi o tem pravočasno obvestil Evropsko komisijo ter kot vesten svetovalec svetoval oblastem na Hrvaškem, naj izvedejo popravke v Pomorskem zakoniku.

Glede na bistvo težav, povezanih z gradnjo Pelješkega mostu in potrebo po dobrososedskih odnosih med BiH in RH, bi se bilo treba izogibati takšnim dvoumnim političnim špekulacijam z delom in učinkom profesionalnih državnih uslužbencev s potrjenimi izkušnjami in znanjem – je dodal Bajrambašić.