Izetbegović, ali kdo je Samed: BiH se je ga odpovedala, Turčija pa ga je ugrabila!

Napisala: Amra Varatanović

Medtem ko je Bakir Izetbegović, član Predsedstva BiH, minuli vikend v Istanbulu za zaprtimi vrati vodil sestanek s svojim prijateljem, turškim predsednikom Recepom Tayipom Erdoganom, je v turški zapornici v Silivri že peti mesec zaprt državljan BiH Samed Nadarević.

Po poskusu vojaškega udara 15. julija 2016. so turška vojska in policija (ne)selektivno aretirale svoje državljane, pa tudi vse, za katere so menili, da so domnevni privrženci učenjaka Fetulaha Gülena. Nekaj dni kasneje so aretirali tudi Sama Nadarevića, študenta petega letnika arhitekture na Državni univerzi v Istanbulu, ki je štipendist države Turčije.

Za Samedovo družino so to najtežji in najdaljši dnevi. Nimajo uradnih informacij, za kaj ga obtožujejo. Dnevi jim minevajo v pričakovanju kakršnih koli novic. V teh petih mesecih so z Samedom govorili le nekaj minut. Kmalu se pričakuje njegov nastop pred sodiščem, ne da bi vedel, kaj mu očitanjo.

V tuji državi, po tujih zakonih, ga tujec želi obsoditi. BiH je v tem primeru izigrala tega mladega človeka in njegovo družino. Njegovega očeta Muje, ki je bil borec Armije RBiH, ki je na prvih bojnih linijah branil to državo, da bi njegov Samed imel prihodnost v svobodni, suvereni in neodvisni domovini.  

A danes, na drugi strani, ni nobene reakcije, le boleče odzvanjanje tišine, ki staršem in sorodnikom para ušesa. 

Tisti, ki bi morali storiti vse, da bi bil Samed izpuščen in pripeljan v BiH ter da bi mu, če je kriv in obstajajo dokazi, sodili tukaj, so ostali nemi ob usodi tega prebivalca Krajine. Ostali so nemi ob klicih obupanih staršev in družine.

Po prejšnjih informacijah je Samed edini državljan BiH, ki je zaprt v turški ječi. Zakaj ne reagirajo Predsedstvo BiH, Ministrstvo za zunanje zadeve BiH, Ministrstvo za pravosodje BiH, uradniki, javne osebnosti. Zakaj ni glasu za rešitev tega mladeniča.

Obupani oče je pošiljal dopise na številne naslove in iskal pomoč. Kot odgovor je dobil sramoten zid molka.

Pravijo, kdor molči, odobrava. Ali bomo kot družba sprejeli molk in dovolili, da to mlado življenje uničimo? Čaka nas jutri takšna usoda, ko prestopimo meje BiH?

Je kdo odgovoren za državljane BiH, je kdo dovolj pogumen, da stopi pred javnost, pred družino in reče, da so se Sameda odpovedali. A jutri bomo vsi mi lahko Samed.

Vrnimo se k Izetbegoviću. Poskrbel je on in njegova SDA, da ponižajo tudi otroke v BiH, najboljše olimpijce iz matematike in fizike je pustil brez zasluženih nagrad, samo zato, ker so obiskovali ali obiskujejo šole Bosna Seme. Ali je o tem govoril z Erdoganom za zaprtimi vrati namesto o Samedu.

Izetbegović, ti bi moral biti glas ljudstva, ne posameznikov, ki jih imaš za prijatelje. Grozljivo boleče je že pomisliti, kako se počuti družina Nadarević, ki išče rešitev za svojega otroka, ko se bori proti dvema državama, eni, ki se ga je odpovedala, in drugi, ki ga je ugrabila.